Združene države Amerike in Velika Britanija so ponoči nadaljevale z napadi na jemenske hutijevce. Ti so obljubili "močan in učinkovit odgovor" ter vztrajajo, da bodo nadaljevali z napadi na z Izraelom povezane ladje, s katerimi želijo doseči konec vojne v Gazi. Medtem se nadaljujejo protesti proti napadom tako v Jemnu kot tudi v ZDA.
ZDA so enega od nočnih napadov izvedle z ladje, s katere so napadale radarsko točko, ki naj bi po navedbah uradnikov iz ZDA predstavljala grožnjo pomorskemu prometu, poroča Associated Press. Napade je potrdila tudi ameriška vojska. Radarske točke so zadeli z raketami tomahawk.
ZDA in Velika Britanija še trdijo, da so napadi zakoniti in v skladu z mednarodnim pravom, poroča BBC. Britanski premier Rishi Sunak vztraja, da so dejanja ZDA in Združenega kraljestva zgolj samoobramba. Ameriški predsednik Joe Biden pa je v petek zvečer po srednjeevropskem času po poročanju BBC poudaril, da so bili pretekli napadi uspešni, ob čemer meni, da v napadih ni bilo civilnih žrtev.
Zadnji napad je bil po navedbah Centcoma usmerjen proti specifičnemu vojaškemu cilju in ni povezan z operacijo Zaščitnik blaginje, v okviru katere pri zaščiti ladij v Rdečem morju sodeluje več kot 20 držav.
“V Rdečem morju se želimo izogniti stopnjevanju napetosti,” je sicer v četrtek v Kairu dejal ameriški državni sekreta Antony Blinken, ko so ga vprašali o njegovih prizadevanjih, da bi preprečil eskalacijo konflikta. Toda le nekaj ur, v petek ponoči, so ZDA v sodelovanju z Veliko Britanijo napadle jemenske hutijevce.
Razlog za napad na cilje hutijevcev so dolgotrajni napadi upornikov na civilne in komercialne ladje v Rdečem morju, kar vpliva na zahodno gospodarstvo. Jemenski uporniki hutijevci napade že več mesecev izvajajo kot odgovor na izraelsko obleganje Gaze. Trdijo, da napadajo iz solidarnosti s Palestinci, ki trpijo pod izraelsko ofenzivo. Hutijevce sicer podpira Iran.
Jemenska televizija al-Masirah je davi poročala o nočnih napadih na jemensko prestolnico Sana. “Ameriško-britanski sovražnik cilja na glavno mesto Sana,” je v objavi na omrežju X zapisala televizijska mreža pod nadzorom hutijevcev, pri čemer so po navedbah AFP citirali svojega dopisnika v mestu.
Uradnik hutijevskega političnega biroja Ansarullah za Al Džaziro povedal, da v zadnjem ameriškem napadu na Jemen ni bilo poškodovanih. Obljubil je tudi “močan in učinkovit odgovor” na sinočnje napade. V petkovih napadih pa je bilo ubitih najmanj pet ljudi, še šest pa ranjenih.
V jemenski prestolnici so v petek potekali protesti proti napadom ZDA.
Protesti so se zvrstili tudi v Ameriki. V mestu Allentown v Pensilvaniji so skandirali “mir zdaj”, ob tem pa opozarjali na novembrske predsedniške volitve. Pozivali so, naj ljudje ne glasujejo za “Joejev genocid”. Protestirali so tudi v New Yorku.
Pentagon si tudi po besedah vladnega predstavnika Patricka Ryderja ne želi razširitve konflikta v Gazi, je poročal BBC. Ryder pa je ob tem dodal, da ZDA ne morejo dopustiti nadaljevanja napadov hutijevcev na komercialne ladje v Rdečem morju.
V Varnostnem svetu ostro o napadih
Opozorila pred dodatno eskalacijo razmer v regiji prihajajo tudi iz mednarodne skupnosti. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek vse vpletene strani pozval k zadržanosti, podobni pozivi so prišli tudi s Kitajske.
Na to temo se je v petek sestal tudi Varnostni svet ZN, nekaj dni po tem, ko je sprejel resolucijo, v kateri je od hutijevcev zahteval, naj nemudoma prenehajo z napadi v Rdečem morju.
Zasedanje Varnostnega sveta ZN o napadu koalicije držav na hutijevce je minilo v znamenju ostrih kritik. Ruski veleposlanik Vasilija Nebenzija je na zasedanju ostro napadel ZDA in preostale države, ki so sodelovale v napadih na hutijevce v Jemnu.
Napade je označil za kršenje mednarodnega prava ter za brezobzirnost brez utemeljitve in ocenil, da bi se bilo potrebno po mednarodnem pravu pogajati s hutijevci. Kritike je usmeril tudi proti ameriškemu onemogočanju sprejemanja resolucij o Gazi, napadom v Siriji in drugim potezam ZDA.
Veleposlanica ZDA Linda Thomas Greenfield pa je v odgovor nanizala dosedanje napade hutijevcev na ladje v Rdečem morju in dejala, da so si jemenski uporniki drznili napasti tudi ameriške helikopterje, ki so potem potopili tri njihove čolne.
Zatrdila je, da so bili napadi nujno potrebni in sorazmerni zato, da onemogočijo nepremišljene napade jemenskih upornikov na mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Dodala je še, da so bili napadi povsem v skladu z mednarodnim pravom in pravico do samoobrambe v skladu z 51. členom Ustanovne listine ZN.
Ruskega predstavnika je zbodla, da pred napadi hutijevcev ni varen nihče, niti Rusija, potem ko so jemenski uporniki po navedbah britanskega BBC po pomoti napadli ruski tanker. Poudarila je, da se je moralo od novembra lani kar 2000 ladij preusmeriti zaradi hutijevcev, ki so napadli ladje iz več kot 20 držav in pri tem zajeli talce, ki jih še niso izpustili.
Slovenski predstavnik Samuel Žbogar je obsodil napade hutijevcev in dejal, da sta svoboda plovbe in pomorska varnost ključnega pomena. Vendar pa je dodal, da morajo biti vsi ukrepi za obrambo plovil pred napadi izvedeni ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava.
Poudaril je načela razlikovanja, nujnosti, sorazmernosti in previdnosti ter opozoril, da so prebivalci Jemna v letih spopadov zelo trpeli in si zaslužijo trajni mir. “Nikomur ni v interesu, da bi prišlo do nadaljnje nevarne eskalacije na Bližnjem vzhodu,” je opozoril in dodal, da nedavni dogodki v regijo vnašajo novo dinamiko, ki lahko še dodatno zaplete že tako razgrete razmere.
Pozval je k umiritvi napetosti in dodal, da so potrebna skupna prizadevanja združenega Varnostnega sveta, da bi se izognili padcu v brezno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje