Združene države Amerike in Velika Britanija sta v četrtek izvedli več napadov na cilje v Jemnu, ki so pod nadzorom hutijevcev. V napadih je umrlo pet borcev, še šest pa jih je ranjenih. Ameriški predsednik Joe Biden je že potrdil, da je napade ukazal osebno. Vodja hutijevcev Abdel Malek al Huti pa zatrjuje, da napadi ne bodo izzveneli brez odgovora. Interesi ZDA in Velike Britanije so po nočnih napadih na Jemen postali legitimni cilji oboroženih sil gibanja, so sporočili uporniški hutiji.
Hutijevce so Američani v noči na petek bombardirali z letali in raketami tomahawk, ki so jih izstrelili z ladij in podmornic. V vojaški operaciji so po pisanju BBC sodelovali tudi štirje britanski lovci typhoon iz oporišča na Cipru. Po besedah britanskega obrambnega ministrstva so Jemen dosegli okoli 23.30, v bazo pa so se vrnili okoli 3. ure zjutraj. Ameriško vojno letalstvo je medtem sporočilo, da so napadli in zadeli okoli 60 tarč na 16 lokacijah, odvrgli pa so 100 vodenih izstrelkov.
Tiskovni predstavnik hutijskih upornikov je po pisanju tiskovne agencije Reuters dejal, da je bilo v napadih ubitih pet njihovih borcev, še šest pa jih je bilo ranjenih. O napadih so med drugim poročali iz jemenske prestolnice Sana, pristanišča Hudajda ob Rdečem morju, kraja Damar ter mesta Sada na severozahodu Jemna, ki velja za trdnjavo hutijevcev.
Razlog za napad ZDA in Združenega kraljestva na cilje hutijevcev so dolgotrajni napadi upornikov na civilne ladje v Rdečem morju. Jemenski uporniki hutijevci napade že več mesecev izvajajo kot odgovor na izraelsko obleganje Gaze. Trdijo, da napadajo iz solidarnosti s Palestinci, ki trpijo pod izraelsko ofenzivo. Hutijevce sicer podpira Iran.
Napade na cilje upornikov so potrdili takov v Londonu kot v Washingtonu. “Vojaške sile ZDA so danes po mojem navodilu skupaj z Združenim kraljestvom in ob podpori Avstralije, Bahrajna, Kanade in Nizozemske uspešno izvedle napade na številne cilje v Jemnu, ki jih uporabljajo hutijski uporniki za ogrožanje svobodne plovbe na eni od najpomembnejših vodnih poti na svetu,” je sinoči sporočil Joe Biden.
Njegova vlada je hutijevce že dlje časa svarila, da bodo sledile posledice, če se bodo napadi nadaljevali. V sredo so ZDA dobile podporo tudi v resoluciji Varnostnega sveta ZN, ki zahteva, da se napadu v Rdečem morju nemudoma prenehajo.
Istočasno je izjavo podal tudi britanski premier Rishi Sunak, ki je sporočil, da so v odgovor na hutijsko oviranje mednarodne trgovine v samoobrambi sprejeli “omejene, nujne in sorazmerne ukrepe”. Ta je možnost skupnih napadov z ZDA napovedal že v četrtek zvečer.
Hutijevci so kljub napadom Zahoda potrdili, da bodo nadaljevali z napadi na komercialne ladje v Rdečem morju, ki so kakorkoli povezane z Izraelom, poroča BBC.
Hutijevci napovedujejo odgovor
Tiskovni predstavnik jemenskih hutijevcev Mohamed Abdel Salam je napade označil za neupravičene. “Za to agresijo na Jemen ni opravičila, saj v Rdečem morju ni bilo nevarnosti za mednarodni ladijski promet (…), tarča pa so bile in bodo ostale izraelske ladje ali tiste, ki plujejo v pristanišča v okupirani Palestini,” je zapisal na omrežju X.
Namestnik zunanjega ministra hutijevcev Husein al Izi pa je pred tem za jemensko televizijo Al Masirah dejal, da bodo ZDA in Velika Britanija plačali visoko ceno za to očitno agresijo, poroča britanski BBC.
Vodja hutijev Abdel Malek al Huti je po poročanju CNN zagrozil, da napadi ZDA ne bodo ostali brez odgovora, kar pa bo menda veliko več kot le napadi na ladje v Rdečem morju. Član vrhovnega političnega sveta Hutijevcev Mohamed Ali al Huti pa je po poročanju britanskega Guardiana na družbene omrežju X dejanja ZDA in VB opisal kot barbarske, uraden odgovor na napade pa da bodo objavili kmalu.
Kot so še sporočili uporniški hutiji so interesi ZDA in Velike Britanije po njihovih nočnih napadih na Jemen postali legitimni cilji oboroženih sil gibanja. “Američani in Britanci naj ne verjamejo, da se bodo izognili kazni naših oboroženih sil. Veselje agresorjev ne bo dolgo. Vsi ameriško-britanski interesi so postali legitimni cilji jemenskih oboroženih sil,” je po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočil vrhovni politični svet hutijev.
ZDA in Velika Britanija sta napade začeli ob podpori Avstralije, Bahrajna, Kanade, Danske, Nemčije, Nizozemske, Nove Zelandije, Republike Koreje. Te države so zgodaj zjutraj v skupni izjavi izpostavile velik konsenz mednarodne skupnosti glede napadov proti hutijevcem.
Zapisale so še, da so napade izvedli v skladu z neodtujljivo pravico do individualne in kolektivne samoobrambe. “Namen teh ciljno usmerjenih napadov je bil prekiniti in zmanjšati zmogljivosti, ki jih uporabljajo hutijevci za ogrožanje svetovne trgovine in življenj mednarodnih pomorščakov na eni od najbolj kritičnih vodnih poti na svetu,” so poudarili. Zaveznice so še zapisale, da njihov cilj ostaja deeskalacija napetosti in ponovna vzpostavitev stabilnosti v Rdečem morju.
Iransko zunanje ministrstvo je po poročanju BBC že obsodilo napade kot “očitno kršitev suverenost in ozemeljske celovitosti Jemna”, pa tudi kot kršitev mednarodnega prava. Tiskovni predstavnik ministrstva Nasser Kanani je zapisal, da “napadi ne bodo prinesli drugega kot krepitev negotovosti in nestabilnosti v regiji”. Napade je obsodila tudi libanonska oborožena skupina Hezbola.
ZDA prvič z neposrednimi napadi po začetku vojne
Washington se je doslej od izbruha zadnje vojne med Izraelom in Hamasom 7. oktobra lani izogibal neposrednim napadom na Jemen, ki ga večinoma nadzirajo hutijevci s podporo Irana, ker ni želel razširiti konflikta po regiji ali povečati napetosti.
Vendar pa so napadi začeli resno ogrožati svetovno trgovino in ZDA. Koalicija 12 držav je zato že konec lanskega leta pozivala h koncu napadov na komercialne ladje. Zaradi povečanega števila napadov na tem strateškem območju, kjer poteka 12 odstotkov svetovne pomorske trgovine, so se nekateri lastniki ladij začeli izogibati plovbi po Rdečem morju, kar je povečalo stroške prevoza.
ZDA so doslej izvedle več povračilnih napadov na cilje v Iraku in Siriji, po napadih na njihove sile v regiji, Jemna pa doslej niso napadle. Biden je navedel, da so napadi hutijevcev v Rdečem morju ogrozili Američane in druge predvsem pa svobodno trgovino. “V 27 napadih na mednarodni komercialni ladijski promet je bilo prizadetih več kot 50 držav. Posadke iz več kot 20 držav so bile v piratskih napadih ogrožene ali zajete kot talci. Več kot 2000 ladij je bilo prisiljenih preusmeriti plovbo. Hutijevci so 9. januarja izvedli največji napad doslej – neposredno na ameriške ladje,” je napade utemeljil Biden.
“Ti ciljno usmerjeni napadi so jasno sporočilo, da ZDA in naši partnerji ne bomo dopuščali napadov na naše osebje in da sovražnim akterjem ne bodo dovolili ogrožanja svobode plovbe na eni od najpomembnejših trgovskih poti na svetu. Brez oklevanja bom po potrebi sprejel nadaljnje ukrepe za zaščito naših ljudi in prostega pretoka mednarodne trgovine,” je med drugim sporočil Biden.
Dejanje je v političnih krogih ZDA naletelo na mešane odzive. Medtem ko je požela nekaj pohval republikanskih kongresnikov, pa je Biden deležen tudi kritik iz svojih vrst – demokratov, poroča BBC
Rusija je zaradi dogodkov danes že zaprosila za nujno sejo Varnostnega sveta ZN, na kateri bi razpravljali o vojaških napadih, je za Reuters potrdilo stalno predstavništvo Rusije pri ZN. Seja bi lahko potekala danes dopoldne po lokalnem času v New Yorku. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je napade označila kot še en dokaz, kako ZDA in Združeno kraljestvo izkrivljajo resolucije Varnostnega sveta in zaničujejo mednarodno pravo z namenom zaostritve razmer v regiji.
Po napadih sta se oglasili še dve preostali stalni članici VS ZN, Francija in Kitajska. Medtem ko je slednja izrazila zaskrbljenost nad razmerami in vse vpletene pozvala k zadržanosti, pa je francosko zunanje ministrstvo krivdo za eskalacijo naprtilo hutijem. Več arabskih držav zaskrbljenih zaradi večjih napetosti v regiji
Zveza Nato je v odzivu na napade sporočila, da so bili ti namenjeni zaščiti ladijskega prometa v Rdečem morju in Iran pozvala, naj pritisne na hutijevce.
Po napadih je več arabskih držav izrazilo zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti v regiji. Jordanski zunanji minister Ajman Safadi je opozoril, da bo Izrael s svojo agresijo v Gazi celotno regijo potegnil v konflikt. Mednarodno skupnost je pozval, naj se odloči, ali si bo prizadevala za ustavitev vojne v Gazi ali pa bo dovolila širjenje konflikta v regiji, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozil svetovno varnost, poroča katarska televizija Al Jazeera.
“Tel Aviv poskuša odpreti nove fronte in vanje pritegniti Zahod, da bi podaljšal politično kariero izraelskega premiera in uresničil agendo radikalnih ministrov v izraelski vladi,” je še dodal.
Tudi omansko zunanje ministrstvo je opozorilo na širjenje konflikta v Gazi. “Obsojamo, da se zavezniki zatekajo k vojaškim ukrepom, medtem ko Izrael vztraja v svoji brutalni vojni brez kakršnekoli odgovornosti,” je še dodalo.
Zaskrbljenost je izrazila tudi Savdska Arabija in pozvala k zmanjšanju napetosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Savdska Arabija sicer mednarodno priznani jemenski vladi že več let nudi oporo v njenem boju z uporniškimi hutijevci.
Po ameriških in britanskih napadih v Jemnu množični protesti
Na tisoče Jemencev se je danes v znak protesta proti ameriškim in britanskim nočnim napadom na hutijske cilje v državi podalo na ulice prestolnice Sana. Demonstranti so med drugim vzklikali, da jim napadi ne bodo odvzeli poguma, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Jemenska televizija Al Masirah, povezana s hutiji, je prikazala posnetke na tisoče ljudi, ki so se zbrali na ulicah Sane. Vzklikali so, da jim napadi niso in ne bodo odvzeli poguma, tudi če bo to pomenilo svetovno vojno.
Poleg Sane, ki jo nadzorujejo hutiji, naj bi demonstracije potekale tudi v kraju Sada na severu države, ki velja za trdnjavo jemenskih upornikov, navaja dpa.
ZDA kljub napadom na hutije ne želijo konflikta z Iranom
ZDA kljub napadom na jemenske hutije, ki jih podpira Iran, ne iščejo konflikta z islamsko republiko, je danes sporočila Bela hiša.
“Ne iščemo konflikta z Iranom. Ne želimo dodatne eskalacije razmer in ne vidimo razloga, da bi se zaostrile bolj kot v zadnjih dneh,” je danes za ameriško televizijsko mrežo MSNBC povedal tiskovni predstavnik Sveta ZDA za nacionalno varnost John Kirby.
“Sicer pa se dobro zavedamo, da Iran podpira hutije. Vemo, da jim dobavlja rakete in brezpilotne letalnike, ki jih uporabljajo za napade na mednarodni ladijski promet. Jasno smo povedali, da bi moral Iran to podporo ustaviti,” je dodal.
O napadih razmišlja tudi EU
Evropska unija naj bi se v luči povečanih napadov hutijevcev v Rdečem morju, ki so zmotili pomorski transportni promet, pogovarjala o tem, da na območje pošlje najmanj tri bojne ladje, je v četrtek poročal Politico. EU bi s tem neposredna sledila odločitvam ZDA, ki so na omenjena območja že pred tem poslali bojne ladje.
V dokumentu Evropske službe za zunanje delovanje, v katerega je Politico dobil vpogled, naj bi pisalo, da mora Unija na območju od Rdečega morja do Perzijskega zaliva vzpostaviti novo operacijo. Domnevno bi se lahko začela že konec februarja.
Zapis Unije podrobnosti evropske akcije ne razkriva, saj da bo natančna velikost in sestava operacije odvisna od nadaljnjega načrtovanja, a da bodo vanjo najverjetneje vključeni vsaj trije protiletalski rušilci ali fregate. Operacija naj bi trajala najmanj eno leto.
Španija ne bo sodelovala v misiji, Nemčija jo podpira
Španska obrambna ministrica Margarita Robles je sicer sporočila, da ne bo sodelovala v morebitni pomorski operaciji Evropske unije za zaščito ladij pred napadi uporniških hutijev v Rdečem morju. “Ne vemo še, ali bo Evropska unija izvedlo to misijo, če pa jo bo, Španija v njej ne bo sodelovala, saj že sodeluje v 17 misijah,” je povedala ministrica Robles.
Nemčija na drugi strani podpira misijo v Rdečem morju. “Ker se mandat za to misijo še vedno dokončno usklajuje, še ne morem podati končnih izjav o morebitnih ukrepih, ki bodo nato sprejeti, in nadaljnjih podrobnostih,” je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Berlinu.
Evropski diplomati so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejali, da bodo predvidoma v torek razpravljali o načrtu za vzpostavitev pomorske operacije za zaščito ladij v Rdečem morju pred napadi hutijev. Podrobnosti morebitne misije EU morajo še doreči. Predlog, o katerem se v Bruslju sicer razpravlja že več tednov, je bil oblikovan pred četrtkovimi napadi ameriških in britanskih sil na Jemen.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes vse strani pozval, naj ne stopnjujejo že tako nestabilnih razmer na območju Rdečega morja, potem ko sta vojski ZDA in Velike Britanije ponoči napadli položaje jemenskih hutijev, je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.
“Generalni sekretar nadalje poziva vse vpletene strani, naj v interesu miru in stabilnosti v Rdečem morju in širši regiji ne zaostrujejo dodatno razmer,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Dujarric.
Ob tem je prvi mož ZN hutije pozval k spoštovanju resolucije Varnostnega sveta ZN, ki zahteva takojšen konec napadov na tovorne ladje v Rdečem morju, države članice ZN pa k spoštovanju mednarodnega prava pri obrambi teh ladij, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Končna odločitev EU februarja
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bo srečanje na ravni zunanjih ministrov EU 22. januarja. Med drugim bodo razpravljali o morebitni pridružitvi ameriški pobudi za varovanje ladij v Rdečem morju. Pričakujejo, da bi se lahko končno odločitev o zagonu operacije sprejelo v februarju.
Bruselj bi operacijo lahko vzpostavil po vzoru ZDA in zaveznic, ki so decembra za zaščito ladij v Rdeče morje že poslale bojne ladje. EU je sprva preučevala možnost napotitve bojnih ladij v Rdeče morje v okviru svoje protipiratske misije Atalanta, ki deluje v Indijskem oceanu, vendar je Španija tej zamisli nasprotovala.
Italijanski vladni viri so medtem sporočili, da ZDA Italije ni zaprosila za sodelovanje pri napadih na oporišča hutijev v Jemnu. Je pa Italijo zaprosila za podpis skupne izjave z zavezniškimi državami, s katero se podpisnice zavezujejo k nadaljnji zaščiti pomorskih poti, ki pa je vlada v Rimu ni podpisala, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje