Jemenski uporniki hutijevci, ki jih podpira Iran, vse pogosteje napadajo tuje ladje v Rdečem morju. Pravijo, da to počnejo v imenu maščevanja za izraelsko operacijo v Gazi, piše CNN.
Nedavni napadi v Rdečem morju so nekatera večja prevozna in naftna podjetja prisilili v zaustavitev plovbe po eni najbolj prometnih pomorskih poti. In to bi se lahko končalo z velikim šokom za svetovno gospodarstvo.
Ob tem ostaja tudi strah, da se bo konflikt med Gazo in Izraelom zaradi hutijevcev, ki naj bi jih vojaško izuril Iran, razširil na širše območje Bližnjega vzhoda.
Kdo so hutijevci
Hutijevci, znani tudi pod imenom Ansar Alah, kar pomeni božji podporniki, predstavljajo eno stran v državljanski vojni, ki v Jemnu divja že skoraj desetletje. Gibanje je začelo nastajati v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je Husein al Huti ustanovil versko gibanje Verujoča mladina. Gibanje je v državi znova obudilo večstoletno podsekto šiitskega islama, znanega pod imenom zaidizem.
Kako so pridobili moč
Ali Abdulah Saleh, prvi jemenski predsednik po zgodovinski združitvi Severnega in Južnega Jemna leta 1990, je sprva podpiral Verujočo mladino. Ko je priljubljenost skupine začela rasti, politična retorika pa postajala vse bolj ostra, je gibanje začelo ogrožati tudi Salehov položaj. Trenja med predsednikom in gibanjem so se zaostrila leta 2003, ko je Saleh kljub neodobravanju mnogih Jemencev podprl invazijo ZDA na Irak.
Za Huseina al Hutija je bil razkol v narodu priložnost. Izkoristil je ogorčenje javnosti in organiziral množične demonstracije. Po mesecih neredov je predsednik Saleh izdal nalog za njegovo aretacijo.
Leta 2004 so jemenske sile al Hutija ubile, a njegovo gibanje je živelo naprej, število borcev pa se je še povečalo. Opogumljeni s protesti na začetku arabske pomladi leta 2011 so prevzeli nadzor nad severno provinco Sada in pozvali h koncu Salehovega režima.
Ali hutijevci nadzorujejo Jemen?
Še istega leta se je Saleh umaknil in vodenje države predal v roke jemenskemu podpredsedniku Abdu Rabu Mansurju Hadiju. A oblast med državljani ni bila več priljubljena. Hutijevci so tako leta 2014 znova napadli in pridobili nadzor nad delom jemenske prestolnice Sane. Še eno leto je trajalo, da so prišli v predsedniško palačo.
Hadi je ob vdoru v predsedniške prostore pobegnil v Savdsko Arabijo, ki je na njegovo prošnjo leta 2015 začela vojno s hutijevci. A so načrti o hitri vojaški operaciji padli v vodo, strani sta premirje podpisali šele leta 2022. Tudi ta poskus se ni končal z mirom, saj se je obstreljevanje pol leta po podpisu znova začelo, a ne v tako velikem obsegu.
Organizacija združenih narodov je vojno v Jemnu označila za eno najhujših humanitarnih kriz, saj je bilo po njenih ocenah v konfliktu skupaj ubitih približno četrt milijona ljudi.
Po prekinitvi ognja so hutijevci utrdili nadzor nad večino severnega Jemna. Prizadevajo si za dogovor s Savdijci, ki bi dokončno končal vojno in utrdil njihovo vlogo vladarjev v državi.
Kdo so njihovi zavezniki
Hutijevce podpira Iran, ki je leta 2014, ko se je državljanska vojna zaostrila in ko se je okrepilo njegovo rivalstvo s Savdsko Arabijo, začel povečevati pomoč gibanju. Iran je hutijevcem zagotovil orožje in tehnologijo, med drugim za morske mine, balistične in manevrirne rakete ter brezpilotne letalnike, navaja poročilo mednarodnega centra za strateške in mednarodne študije CSIS iz leta 2021.
Hutijevci so del tako imenovane iranske “osi odpora” – protiizraelske in protizahodne zveze regionalnih milic pod vodstvom Irana. Poleg Hamasa v Gazi in Hezbolaha v Libanonu so hutijevci ena od treh pomembnih milic, ki jih podpira Iran in ki so v zadnjih tednih napadle Izrael.
Kako močni so hutijevci?
Združene države Amerike opažajo nenehne izboljšave pri dosegu, natančnosti in smrtnosti v domači državi proizvedenega hutijevskega orožja, ugotavlja ameriška obveščevalna agencija. Sprva je bilo njihovo orožje večinoma sestavljeno iz iranskih sestavnih delov, ki so jih v Jemen pretihotapili po delih, je za CNN povedal neimenovani ameriški uradnik.
Nato pa so dele postopoma začeli spreminjati, kar je privedlo do velikih izboljšav, je še dodal uradnik. Eden zadnjih napredkov je bil viden med decembrskim napadom na Izrael, ko so proti državi izstrelili balistične izstrelke s srednjim dosegom. Izraelci so po lastnih navedbah izstrelke, ki so poleteli na južno regijo Eilat, prestregli.
Čeprav hutijevci morda ne morejo resno ogroziti Izraela, lahko povzročijo opustošenje v Rdečem morju. Z brezpilotnimi letalniki in protiladijskimi izstrelki so napadali komercialna plovila. Nekatera med njimi naj ne bi bila povezana z Izraelom, zaradi česar se je ameriška vojaška ladja USS Carney v Rdečem morju odzvala na klice na pomoč.
Zakaj napadajo ladje v Rdečem morju?
Čeprav hutijevci zaradi kombinacije geografskih in tehnoloških danosti nimajo takšnih zmogljivosti kot Hamas in Hezbolah, lahko z napadi na komercialna plovila v Rdečem morju Izrael in njegove zaveznike vseeno udarijo tam, kjer jih boli.
Rdeče morje namreč predstavlja zelo pomembno trgovsko pot, ki povezuje Indijski ocean na južni strani ter Sredozemsko morje na severni. Trgovska pot prek ožine Bab el Mandeb ob jemenski obali pelje po morju do Sueškega prekopa v Egiptu, skozi katerega poteka 12 odstotkov svetovne trgovine in 30 odstotkov vsega kontejnerskega ladijskega prometa.
Ko se je leta 2021 v Suškem prekopu za slab teden zataknila ladja Ever Given, so se vsakodnevne izgube merile v desetih milijardah dolarjev. Vpliv na mednarodno trgovino pa je bil viden še precej več časa.
Zaradi pomembnosti poti za svetovno trgovino napadi hutijevcev vzbujajo utemeljen strah. Od 9. decembra namreč skoraj ni minil dan, ko z droni ali drugo opremo ne bi napadli vsaj ene komercialne ladje.
Štiri od petih največjih prevoznih podjetij Maersk, Hapag-Lloyd, CMA CGM Group in Evergreen so zaradi napadov že sporočila, da zaustavljajo promet po Rdečem morju. Takšno odločitev je v ponedeljek sporočil naftni gigant BP, kar je že povzročilo poskok v cenah nafte.
Pomorski tovorni promet bo zdaj tekel po precej daljši poti ob afriški obali, s tem se bodo v nebo povzpeli tudi stroški zavarovanj. Podjetja bi lahko povišane stroške prevoza prenesla na potrošnike, kar bi v času inflacije še dodatno povišalo cene dobrin.
Hutijevci pravijo, da bodo napadati prenehali šele takrat, ko bo Izrael popustil pri vnosu hrane in zdravil v Gazo. Njihovi napadi bi lahko bili namenjeni povzročanju gospodarskih težav zaveznikom Izraela v upanju, da bodo ti pritisnili na Izrael, naj preneha bombardirati enklavo.
Zagovarjanje palestinskih prizadevanj bi lahko bil tudi poskus hutijevcev po pridobitvi legitimnosti doma in v regiji, saj si prizadevajo za nadzor nad severnim Jemnom. S tem bi lahko pridobili tudi prednost pred arabskimi nasprotniki, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, ki jih hutijevci obtožujejo, da so lakaji ZDA in Izraela.
Kako se je na napade odzval preostali svet?
Napadi hutijevcev bi bili lahko namenjeni tudi temu, da se v konflikt povleče več držav. Izrael je ob tem dejal, da bo v primeru mednarodnega neukrepanja proti hutijevcem ukrepal sam. Izraelski svetovalec za nacionalno varnost Tzachi Hanegbi je ta mesec dejal, da bi bilo treba grožnjo reševati z globalnim dogovorom, ob čemer je napade hutijevcev označil za pomorsko obleganje.
Visoki ameriški vojaški uradnik, ki ni želel biti imenovan, pa je dejal, da so hutijevci v zadnjem mesecu ciljali na najmanj 12 komercialnih trgovskih plovil. Napadi so po njegovih besedah prizadeli trge vsaj 44 držav, vendar bo mednarodni vpliv veliko večji.
V ponedeljek so ZDA v odziv na napade napovedale ustanovitev mednarodne koalicije za zaščito plovbe, ki se bo “spopadla z izzivom tega nedržavnega akterja, ki ogroža prost pretok trgovine, nedolžne pomorščake in krši mednarodno pravo”. V skupini je za zdaj deset držav. Poleg ZDA še Velika Britanija, Bahrajn, Kanada, Francija, Italija, Nizozemska, Norveška, Španija in Sejšeli.
Tiskovni predstavnik hutijevcev Mohamed al Buhaiti je ob tem za Al Džaziro povedal, da se bo skupina v Rdečem morju uprla vsaki koaliciji pod vodstvom ZDA.
Prav zdaj, ko je Bidnova administracija začela popuščati pritiskom, naj prepriča Izrael, da omili napade v Gazi, se lahko zgodi, da bodo ZDA še globlje vpletene v dogajanje na Bližnjem vzhodu zaradi razbojniških, a učinkovitih upornikov, ki jih je nemogoče spregledati.
*Avtor prispevka je novinar CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje