Zima pred vrati, mir pa vse bolj oddaljen: "Cilja Moskve in Kijeva se izključujeta"

Vojna v Ukrajini traja že več kot tri leta in pol, v zadnjih tednih pa so povsem usahnili pogovori o končanju vojne in premirju. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je še pred začetkom svojega drugega mandata v Beli hiši zatrjeval, da bo končal vojno v Ukrajini v enem dnevu, je očitno spoznal, da bo kaj takšnega precej trši oreh, kot si je predstavljal.

Kljub pozitivnim signalom glede morebitnega končanja vojne, ki jih je prineslo avgustovsko srečanje Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina na Aljaski, se je ozračje v zadnjih tednih popolnoma spremenilo. Trump se je obrnil proti Bližnjemu vzhodu, kjer si zdaj prizadeva za končanje vojne v Gazi, medtem pa vojna v Ukrajini nikakor ne usiha.

Rusija in Ukrajina se na bojiščih na vzhodni frontni črti še naprej bojujeta in obstreljujeta, sprti strani pa predvsem z uporabo dronov skušata oslabiti druga drugo z napadi na ključno infrastrukturo, predvsem energetsko.

V kakšni fazi je trenutno vojna v Ukrajini?

O tem, v kakšni fazi je trenutno vojna v Ukrajini in kakšna so razmerja moči na bojiščih, smo se pogovarjali z obramboslovko na ljubljanski fakulteti za družbene vede Majo Garb.

Ocenila je, da je vojna trenutno v nekem "statusu quo" – poskusi, da bi Ukrajina delovala bolj intenzivno, in tudi načrti, da bi se sprti strani začeli pogovarjati, zaenkrat ne uspevajo.

"Zdi se mi, da Rusija čaka, drži svoje položaje in nadaljuje boj za ukrajinska ozemlja. Ukrajina na drugi strani skuša še naprej pridobivati podporo, ne samo moralno, ampak tudi v obliki orožja. Veliko smo slišali tudi o dogovarjanju z ZDA, da bi jim omogočili uporabo raket dolgega dosega, vendar Washington glede tega ni najbolj navdušen, ker bi lahko Kijev takšne rakete usmeril proti Moskvi. To bi seveda pomenilo hude povračilne ukrepe Rusije. To se ves čas dogaja sicer. Takoj ko Zelenski zavrne neke poskuse dogovarjanj, takoj ko Evropa dodatno podpre Ukrajino, takoj ko Ukrajina razširi svoje bojevanje, se Rusija močno odzove in začne pošiljati izstrelke in drone proti večjim ukrajinskim mestom," je dejala Garb.

"Rusija ne kaže znakov popuščanja, Ukrajina prav tako ne"

Prav tako je pred vrati tudi zima, ki se je v več kot treh letih in pol bojevanja vedno izkazala kot za najbolj težavno obdobje, predvsem za ukrajinsko stran. Obramboslovka Maja Garb meni, da se bojevanje na frontah v zimskem času vsekakor spremeni, saj je na bojiščih manj neposrednih vojaških spopadov. Ukrajina in Rusija sta se pozimi zanašali predvsem na obstreljevanje in napade z droni.

"Po navadi pride do intenzivnejših spopadov spomladi in jeseni, trenutno smo v obdobju, ko je na fronti zelo dejavno. Pozimi pa potem to vse nekako zamre, vendar ne toliko, da bi lahko rekli, da gre za neke vrste zamrznjen konflikt," je ocenila.

Glede morebitnega poteka vojne v prihodnjih mesecih pa je obramboslovka Maja Garb dejala, da zaenkrat ne kaže, da bi se lahko tehtnica odločilno nagnila na eno ali drugo stran. "Kako dolgo bosta sprti strani še zdržali, je pomembno vprašanje. Rusija ne kaže znakov popuščanja, Ukrajina za zdaj tudi ne, vendar se mi zdi, da je v težjem položaju kot Rusija. Še posebej, če bi na terenu ostala sama, brez evropske podpore," je izpostavila.

Rjabkov: Evropa želi voditi vojno do zadnjega Ukrajinca

Kot že rečeno, so propadla vsa dosedanja prizadevanja ameriškega predsednika Trumpa, da bi se vojna končala, podobni signali pa so v zadnjih tednih prišli tudi iz Moskve. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je pred dnevi dejal, da je zagon mirovnim prizadevanjem po srečanju Trumpa in Putina na Aljaski "v veliki meri izginil".

Krivca za to Moskva vidi predvsem v Evropi, saj da si "želi voditi vojno do zadnjega Ukrajinca". Kot je nedavno za N1 Slovenija izjavil nekdanji dopisnik časnika Delo iz Moskve in zunanjepolitični komentator Branko Soban, je ruski predsednik Putin ob nedavni udeležbi vojaške parade v Pekingu ter srečanju s Šijem in severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom dobil tudi potrditev, da ima zaveznika v Kitajski in Severni Koreji.

Soban je tudi ocenil, da je tako Putin Trumpa na Aljaski "uspešno zmanipuliral", obisk v Pekingu pa mu je dal nov zalet, da je "Rusija spet velika in da ji nihče nič ne more".

Obramboslovka na ljubljanski fakulteti za družbene vede Maja Garb meni, da je do zastoja v mirovnih pogajanjih prišlo zaradi tega, ker tako na ukrajinski kot na ruski strani še vedno obstajata ista cilja, ki se med seboj izključujeta.

"Na eni strani ukrajinska želja po ozemeljski celovitosti, do česar ima Kijev vsekakor vso legitimno pravico, na drugi strani pa težnje Rusije, da obdrži zasedena območja, kar Moskva upravičuje z določenimi argumenti. Gre za isti cilj, isto ozemlje, zato ni mogoče pričakovati nobenega večjega premika," je dejala.

Po njenem mnenju se ob tem seveda poraja ključno vprašanje, kakšen je bil dejansko načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za dosego premirja. "Ne vem, kako si je predstavljal, da bo dosegel sporazum, verjetno malo preveč enostavno. Je pa pozitivna stvar teh avgustovskih pogovorov, da se je bil nekdo pripravljen pogovarjati z Rusijo. Od jeseni leta 2022, odkar so propadla pogajanja v Istanbulu, se z Moskvo nihče ni pogovarjal," je še dodala Garb.

Rusija z novo kampanjo novačenja vojaških rekrutov

Da se Moskva ne namerava ustaviti, kažejo tudi nedavne poteze Kremlja, ki je začel novo kampanjo v številnih ruskih regijah za novačenje novih vojakov. Kot poroča CNN, so ruske oblasti drastično povečale zneske, ki jih bodo izplačale novim rekrutom, saj so ugotovili, da ideološko usmerjene kampanje za novačenje rekrutov ne zadostujejo več.

Rusija je v več kot treh letih in pol vojne v Ukrajini doživela velike izgube, čeprav Moskva vztrajno prikriva število umrlih vojakov. Po ocenah tujih obveščevalnih služb naj bi na ruski strani umrlo že okoli milijon vojakov.

Prav zaradi tega Rusija že od začetka vojne organizira številne kampanje za rekrutacijo novih vojakov, v tokratni pa so se odgovorni v Kremlju odločili, da novim vojakom ponudijo občutno več denarja za vstop v vojsko.

Na podlagi podatkov ruskega ministrstva za obrambo naj bi v drugem četrtletju letošnjega leta pogodbo za vstop v vojsko podpisalo skoraj 40.000 ljudi, kar je več kot dvakrat manj kot v enakem obdobju lani.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je nedavno dejal, da je rekrutacija novih vojakov ena od ključnih prioritet vojske, saj da je "človeška sila ključna za podporo ofenzivnim operacijam".