Čez dobrih osem mesecev se bodo Američani odpravili na volitve, na katerih bodo volili novega predsednika. Kljub izraziti prevladi dveh strank, ki na volitvah navadno prejmeta prek 90 odstotkov glasov, pa bi tokrat lahko presenetil neodvisni kandidat. Čeprav njegova zmaga po zdajšnjih raziskavah ni realna, bi z izrazitejšim vpletom med dve stranki enemu od kandidatov lahko pojedel pomembne glasove za zmago. Komu bo kradel volilce in zakaj je njegov nastop lahko slaba novica za Trumpa?
Ameriške predsedniške volitve in predvolilna kampanja se navadno vrtijo okoli dveh kandidatov – po eden na republikanski in demokratski strani. Konec leta, ko se bodo Američani ponovno odpravili na volišča, pa bodo kljub državi z več kot 300 milijoni prebivalcev na volilnem lističu najverjetneje zagledali deja vu izpred štirih let.
Edina kandidata z realnimi možnostmi za zmago sta namreč aktualni predsednik Joe Biden iz vrst demokratov in nekdanji republikanski ameriški predsednik Donald Trump. Oba sta v svojih strankah brez realnih nasprotnikov. Se jima pa morebiti obeta neslutena konkurenca izven njunih strank.
Robert F. Kennedy po nekaterih raziskavah namreč kotira vse višje. Nečak nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja s svojimi kontroverznimi izjavami in mišljenji nagovarja najbolj radikalen del javnosti. Pozival je denimo k prepovedi splava, zagovarjal izraelsko vojno proti Gazi, postavil se je tudi na stran Teksasa v obmejnem sporu z Bidnovo administracijo, predvsem pa se je ljudem vtisnil v spomin kot velik nasprotnik cepljenja proti covidu-19, je poročal Vanity Fair.
Čeprav javnost nagovarja kot neodvisni kandidat, pa bi si lahko odprl vrata za kandidaturo na listi Libertarne stranke. Ta bi mu lahko omogočila kandidaturo na večini volilnih glasovnic v vseh zveznih državah, kar bi kot neodvisni kandidat le stežka dosegel.
Foto: PROFIMEDIA
Libertarna stranka je ena bolj uveljavljenih strank poleg Republikanske in Demokratske stranke, ki imata nesporno večino.
Komu Kennedy krade volilce in komu tako pomemben denar?
V tem kontekstu je predvsem zanimiv pogled na ankete. Čeprav ga uradne ankete, ki večinoma beležijo razmerje med vsemi kandidati, ne zaznavajo – razmerje na nacionalni ravni je trenutno po uradnih podatkih približno 44 odstotkov za demokrate in 46 odstotka za republikance – pa so predvsem zanimive projekcije, sicer nemogočega, troboja Biden-Trump-Kennedy.
V raziskavi, ki jo je opravil Quinnipiac poll in jo je poobjavil Politico, bi Kennedy v omenjenem troboju prejel 22 odstotkov glasov. V tej tekmi bi Biden prejel 39 odstotkov, Trump pa 36 odstotkov glasov. Kennedyja bi namreč podprla večina neopredeljenih volilcev.
Še bolj pa v oči bode razmejitev po starostnih skupinah. Kennedyja namreč podpira največ mladih volilcev. V starostni skupini med 18 in 34 let bi prejel kar 38 odstotkov glasov.
Kot pojasnjujejo na Politicu, rezultat vsekakor ne more ogroziti obstoječega dvostrankarskega sistema, bi pa lahko na volitvah enemu od kandidatov odvzel določen delež glasov, ki so nujni za zmago. Po podatkih raziskave Reuters/Ipsos bi Kennedy sicer več glasov "ukradel" Bidnu kot Trumpu.
Drugače pa je v kontekstu financ. Te so, ko gre za ameriške volitve, ključnega pomena. Eden večjih donatorjev, ki Trumpu pomaga pri financiranju njegove predvolilne kampanje, je velik del donacij namenil tudi Kennedyju, so poročali ameriški mediji.
Timothy Mellon je namreč podjetju American Values 2024 Super PAC, ki podpira Kennedyja, v drugi polovici lanskega leta namenil 10 milijonov dolarjev (okoli 9,2 milijona evrov). Prav tako pa je istemu podjetju aprila 2023 namenil pet milijonov dolarjev (okoli 4,6 milijona evrov). Podobne vsote je od Mellona sicer prejel tudi Trump.
Robert F. Kennedy v tokratni predvolilni kampanji nastopa kot neodvisni kandidat. Pred tem je bil leta vidnI član Demokratske stranke. Aprila lani je se je podal v bitko za demokratskega predstavnika na predsedniških volitvah, a si je jeseni premislil in se odločil za neodvisno kandidaturo.
Foto: PROFIMEDIA
Prvič je za kandidaturo za politično funkcijo razmišljal leta 2000, ko newyorški senator Daniel Patrick Moynihan ni želel ponovitvi mandata na mestu senatorja ZDA. Kasneje, leta 2006, je razmišljal o kandidaturi za newyorškega generalnega državnega tožilca, a je na koncu kljub napovedovani zmagi odstopil od kandidature.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje