Menu Item
Evropski šolski sistemi eden za drugim uvajajo prepovedi ali omejitve rabe pametnih telefonov v šolah. Tudi v Sloveniji smo prejšnji teden dobili peticijo, ki poziva k zakonodajnim ukrepom v to smer. Dokazov, da lahko nezdrava raba pametnih telefonov uničujoče vpliva na otroke, je veliko. Dokazov, da je izgon telefonov iz šol učinkovito zdravilo za te težave, pa je bistveno manj.
Slovenska peticija, ki je do zdaj zbrala nekaj več kot 10 tisoč podpisov, je nastala na pobudo Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj. Podprli pa so jo med drugim predsednica republike in direktor NIJZ, pa tudi predsedniki številnih organizacij, kot so Združenje ravnateljev, Zveza aktivov svetov staršev in Zveza prijateljev mladine.
Pristojne pozivajo, naj “sprejmejo zakonodajne ukrepe za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov in drugih zaslonskih naprav za otroke in mladostnike v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.”
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v odzivu na peticijo sporočili, da bodo marca začeli javno razpravo o predlogu rešitev, ki da so v zaključni fazi priprave.
Velika večina šol sicer uporabo telefonov v času pouka omejuje tudi brez zakonske prepovedi na državni ravni.
Poglejte tudi naš podkast o digitalnih zasvojenostih. Kako veste, da ste zasvojeni s telefonom, omrežji ali igrami? Ali da je zasvojen vaš otrok? Preverite tu.
K prepovedi poziva UNESCO
Škodljivi vpliv pametnih telefonov na otroke je pomembna tema tudi na mednarodni ravni.
Leta 2023 je k omejitvi telefonov v šolah pozvala Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Njihov sklep je bil, naj bo raba telefonov v šolah omejena zgolj na dejavnosti, ki podpirajo učni proces. Po njihovih najnovejših podatkih je do konca leta 2024 omenitev uporabe telefonov v šolah uvedlo 40 odstotkov izobraževalnih sistemov po svetu.
Prepoved, še preden so telefoni postali pametni
Prepovedi telefonov v nekaterih šolskih sistemih segajo že vrsto let nazaj. V Italiji so denimo telefone v učilnicah prepovedali že leta 2007, istega leta, ko je Steve Jobs predstavil prvo različico iPhona in s tem naznanil začetek revolucije pametnih telefonov.
Takratni minister za ozobraževanje Giuseppe Fioroni je mobilne telefone označil za moteči element, katerega raba v šoli kaže “resno pomanjkanje spoštovanja do učitelja”. Prepoved sicer nikoli ni bila odpravljena, ni pa bila vedno striktno uveljavljena.
Lani je italijanska vlada najavila, da bodo v tekočem šolskem letu v veljavi nova, strožja pravila, ki prepovedujejo vsako rabo pametnih telefonov med poukom, tudi za namene poučevanja.
Minister za izobraževanje Giuseppe Valditara je podprl tudi italijansko peticijo, ki poziva k splošni prepovedi pametnih telefonov za mlajše od 14 let in k prepovedi rabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Peticija je bila sicer objavljena septembra lani, da tega tedna pa ji je uspelo zbrati dobrih 91 tisoč podpisov od načrtovanih 150 tisoč.
Francoski digitalni premor
Francija je prepoved pametnih telefonov v osnovnih šolah uvedla že leta 2018, a ta prepoved je veljala le za učence do 10. leta starosti. Z začetkom letošnjega šolskega leta so prepoved, poimenovano “digitalni premor”, poskusno uvedli tudi na 180 srednjih šolah, ki jih obiskujejo učenci med 11. in 15. letom.
Če so morali do zdaj ti učenci svoje telefone zgolj utišati in jih spraviti v šolsko torbo, jih morajo po novem ob prihodu v šolo oddati v posebne omarice. S prihodnjim šolskim letom naj bi “digitalni premor” začel veljati za vse francoske srednje šole.
Od Španije do Grčije
V Španiji je prepoved pametnih telefonov v šolah urejena na ravni posameznih pokrajin, na nacionalni ravni pa enotne zakonodaje še ni in je za zdaj tudi ne načrtujejo.
Portugalska vlada je lani izdala priporočila, po katerih naj šole otrokom do 6. razreda (starost 11 let) sploh ne bi smele dovoliti, da telefone nosijo v šolo. Za starejše osnovnošolce priporočajo ukrepe, ki bi omejili rabo telefonov in odvračali od nje. Za srednje šole pa priporočajo, naj dijaki sodelujejo pri oblikovanju internih šolskih pravil o odgovorni rabi telefona v šolskih prostorih.
Z novim šolskim letom sta lani prepovedi uvedli tudi Madžarska in Grčija.
Letos nova serija prepovedi
Številne evropske države so prepoved telefonov v šolah uvedle ali pa jo nameravajo uvesti letos. Na Nizozemskem so splošno prepoved rabe telefonov v šolah za namene, ki niso povezani z izobraževanjem, uvedli z novim letom.
Prepoved telefonov v šolah je letos začela veljati na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. “Gre za uzakonitev pravil, ki so že danes v uporabi v šolah,” je dejal štajerski deželni minister za izobraževanje Stefan Hermann. “Niti v eni šoli ni dovoljeno uporabljati telefona med poukom. Z zakonodajno določbo zgolj ščitimo učitelje pred morebitnimi pravnimi posledicami.”
V Luksemburgu naj bi prepoved začela veljati po koncu letošnjih velikonočnih počitnic. Finska vlada je zakonodajo, ki prepoveduje pametne telefone pri pouku, sprejela konec lanskega leta. Začela naj bi veljati avgusta letos. S prihodnjim šolskim letom bo prepoved začela veljati tudi v francosko govorečem delu Belgije.
Združeno kraljestvo: Moč v rokah ravnateljev
V Združenem kraljestvu so ubrali drugačno taktiko in se odločili, da zakonska prepoved na nacionalni ravni ni potrebna. “Ravnatelji imajo že danes možnost prepovedati uporabi telefonov v šolah. Številni so se za tako potezo tudi že odločili,” piše na spletni strani britanske vlade. “Prav je, da vodje šol sami odločijo, kakšna pravila bodo uveljavljali v njihovem okolju.”
Negativni učinki na mentalno zdravje
Prepovedi temeljijo na oblici znanstvenih študij, ki kažejo, da prisotnost telefona zmanjšuje koncentracijo in moti učni proces, ter da prekomerna raba telefona slabša učni uspeh.
Prav tako pristojni prepoved utemeljujejo z dokazano negativnim učinkom, ki ga ima nezdrava uporaba pametnega telefona na mentalno zdravje, še posebej deklet, in na pojav spletnega nadlegovanja (angl. Cyberbullying).
Kar se tiče vprašanja, ali prepoved pametnih telefonov v šolah prinese pozitivne učinke v smislu izboljšanja učnega uspeha in mentalnega zdravja otrok ter zmanjšanja spletnega nadlegovanja, pa so dokazi za zdaj dokaj omejeni.
Preberite tudi intervju, ki ga je pred tremi leti za rubriko Poglobljeno na N1 dal nemški psihiater in nevroznanstvenik dr. Manfred Spitzer, ki govori o uničujočih učinkih elektronskih naprav na mlade generacije in družbo nasploh.
Zelo vplivna je bila študija dveh ameriških raziskovalcev iz leta 2016, ki na vzorcu petih britanskih šol ugotovila, da prepoved telefonov izboljša rezultate na zaključnih izpitih. Učinek je bil najbolj izrazit pri učencih z najslabšim učnim uspehom. “To kaže, da nestrukturirana prisotnost telefonov negativno vpliva na določene učence, omejitev njihove rabe pa je lahko poceni ukrep za zmanjšanje neenakosti v izobraževanju,” sta zaključila.
Zmanjšanje nadlegovanja in zdravstvenih obravnav deklet
Španska raziskava iz leta 2022 je v dveh regijah, ki sta uvedli prepoved mobilnih telefonov v šolah, zaznala “opazno zmanjšanje spletnega nadlegovanja“, v eni od regij (Galicija) pa sta avtorja po prepovedi zaznala tudi izboljšanje rezultatov na mednarodnem primerjalnem testiranju PISA.
Pozitivne učinke prepovedi telefonov je zaznala tudi lani objavljena raziskava Norveškega inštituta za javno zdravje. Po prepovedi se zmanjša število zdravstvenih obravnav deklet zaradi psiholoških simptomov in bolezni, njihovo povprečje ocen pa se zviša. Učinek je najbolj izrazit pri dekletih z nižjim družbeno-ekonomskim ozadjem. “Prepoved pametnih telefonov v šolah bi lahko predstavljala poceni orodje za izboljšanje učnega uspeha,” zaključuje raziskava.
“Nismo zaznali nobenega učinka”
Hkrati pa je bilo objavljenih tudi kar nekaj raziskav, ki pred in po prepovedi telefonov v šolah niso zaznale bistvenih razlik.
Švedska raziskava iz leta 2020 je bil zelo jasna: “Na Švedskem nismo zaznali nobenega učinka prepovedi telefonov na dosežke učencev, lahko ovržemo tudi morebitno majhno izboljšanje.
Lani jeseni je bila objavljena avstralska raziskava, ki je preverjala učinek prepovedi mobilnih telefonov v šolah na problematično rabo telefonov, zavzetost pri pouku in spletno nadlegovanje. Avtorji bistvenih razlik pred in po uvedbi prepovedi niso zaznali. “Uveljavitev prepovedi telefonov v šolah morda ne vpliva na psihološke mehanizme, na katerih temelji problematična raba telefonov,” so zapisali.
Strožja prepoved, slabši rezultati učencev?
Najnovejša raziskava, objavljena prejšnji mesec, je primerjala učence (12-15 let) v britanskih šolah z restriktivno in permisivno politiko glede rabe telefonov. Kot so ugotovili avtorji, je bila edina razlika med njimi v tem, da so prvi v šolskem času manj uporabljali telefone. A ko so primerjali uporabo telefonov in družbeni medijev pri obeh skupinah skozi celoten dan in ob koncih tedna, razlik niso zaznali.
“Ni dokazov, da restriktivne šolske politike vplivajo na skupno uporabo telefonov in družbenih omrežij, ali na boljše mentalno počutje mladostnikov,” so zaključili. “Ti izsledki ne ponujajo dokazov, ki bi podpirali prepoved rabe telefonov v času šole.”
Raziskovalci z londonskega King’s Collega so ob analizi podatkov iz najnovejše raziskave PISA zaznali celo obratno sorazmerno povezavo med strogostjo omejitve telefonov v šolah in rezultati primerjalnega testiranja. “Bolj kot država prepoveduje telefone v šolah, slabši so rezultati na testih,” so zapisali. Pri tem sicer poudarjajo, da so zaznane razlike majhne in da je povsem mogoče, da jim botrujejo morebitni drugi dejavniki.
“Strahovi skupnosti, ki jih napihnejo mediji”
Kako torej vemo, da je prepoved pametnih telefonov v šolah učinkovit ukrep, ki izboljša počutje in učni uspeh učencev?
Dve lani objavljeni pregledni raziskavi ugotavljata, da so dokazi v prid prepovedim precej šibki. “Naše ugotovitve kažejo na malo do nič prepričljivih dokazov, da splošne prepovedi telefonov v šolah pripomorejo k izboljšanju učnega uspeha, duševnemu zdravju in zmanjšanju spletnega nadlegovanja med učenci,” so zapisali avtorji avstralske raziskave.
“Gonilo sprememb politike do telefonov v šolah so pogosto politiki, ki se odzivajo na skrbi in strahove skupnosti. Te skrbi in strahove napihnejo mediji, ki ustvarijo moralno paniko glede problema, v zvezi s katerim je na voljo malo ali nič dokazov – prepoved pa postane domnevno potreben in politično priljubljen odziv.”
Kaj pa regulacija tehnoloških velikanov?
Druga pregledna raziskava, ki je plod sodelovanja London School of Economics in britanske fundacije 5Rights, je prav tako ugotovila, da so dokazi o učinku prepovedi telefonov v šolah “mešani”. Kakovostnih raziskav je po mnenju avtorjev še premalo, da bi lahko zaključili, kakšni ukrepi so najbolj učinkoviti.
Pri tem pa opozarjajo, da neprestano govorjenje o prepovedih preprečuje globlje pogovore o interesih otrok v digitalni dobi, ki bi jih kot družba potrebovali. Z osredotočanjem na prepovedi namreč pozabljamo zahtevati odgovornost tehnoloških podjetij, katerih edina skrb je dobiček. “Pametni telefoni so konfigurirani na načine, ki podpirajo komercialne interese izdelkov in storitev, ki jih prenašajo. Dolžnost družbe kot celote je, da se bolj potrudi preprečiti oblikovanje in ponujanje storitev, ki so zasnovane z namenom pritegovanja pozornosti. Namesto da omejujemo aktivnosti otrok, bi morali od regulatorjev in politike zahtevati odločnejše ukrepe, da bi otroci v varnem okolju lahko izkusili koristi digitalnega sveta.”
“Onesnaževalec” bi moral plačati
Francoski predsednik Emmanuel Macron je lani imenoval komisijo strokovnjakov iz civilne družbe z mandatom, da oblikujejo priporočila v zvezi z otroci in izpostavljenostjo zaslonom. Ena ključnih točk njihovih sklepov je bila nujnost odločnega boja proti zasvojljivim digitalnim storitvam in netransparentnosti njihovega delovanja. “Take storitve je treba prepovedati ter s tem otrokom in mladostnikom vrniti svobodo in možnost sprejemanja resničnih odločitev.”
Mladi bi morali dobiti večji nadzor nad algoritmi, ki jih danes brez njihovega soglasja vlečejo v digitalno odvisnost, so prepričani člani komisije. Zagovarjajo uveljavitev nove “pravice do konfiguracije”. Po njihovem mnenju bi morali tehnološki velikani financirati raziskave in javne programe za bolj zdrav odnos z zasloni po načelu “onesnaževalec plača”.
“Komisija je prepričana, da zgolj omejevanje uporabe ne bo dovolj. Otroci in mladostniki morajo vnovič odkriti zanimanje za povezovanje z ljudmi, ki jim ga kot družba dolgujemo./…/ Hkrati pa moramo kot družba postaviti zgled, brez katerega bodo mladi težko sledili našim željam.”
O algoritmih, njihovem delovanju in posledicah smo prejšnji teden govorili s slovitim profesorjem komunikologije dr. Slavkom Splichalom. Poslušajte, kaj je povedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje