Kaj se dogaja, ko gledamo drugam

Čeprav je bilo oktobra lani v Gazi sklenjeno tako imenovano premirje, se napadi tam nadaljujejo. Izraelske sile so v tem času ubile najmanj 680 Palestincev, poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na podatke palestinskega ministrstva za zdravje.

Od 7. oktobra 2023 je po navedbah ministrstva zaradi izraelskih napadov umrlo več kot 72.200 ljudi, več kot 171.900 pa jih je bilo ranjenih.

V zadnjih mesecih je bilo več ljudi ubitih, potem ko so se približali tako imenovani rumeni črti, ki jo je zarisal sporazum med Izraelom in Hamasom. Gre za linijo, ki je bila predstavljena kot začasna varnostna meja v okviru faznega umika izraelske vojske in do katere naj bi se izraelske sile umaknile v prvi fazi dogovora. V kasnejših fazah naj bi sledil njihov nadaljnji umik proti vzhodu.

Izraelska vojska tako trenutno nadzoruje več kot polovico ozemlja Gaze, velika večina prebivalcev, ki so bili v zadnjih dveh letih že večkrat razseljeni, pa je potisnjena na zahodno polovico. Številni ne morejo do svojih domov na vzhodu. Na območju pod izraelsko kontrolo je tudi večina kmetijskih površin pa tudi vsi mejni prehodi iz enklave.

Približevanje rumeni liniji, ki ponekod ni označena, je smrtno nevarno. Po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje so bili od oktobra številni Palestinci ubiti, potem ko so se zadrževali ob tej črti ali jo (nevede) prestopili – med njimi tudi najstniki in majhni otroci, je poročal AP.

"To ni humanitarna prekinitev ognja, ampak še ena od strategij vojne"

Mažd Nasrala, kulturni delavec, skupnostni organizator, raziskovalec in kustos iz Palestine, ki trenutno živi v Sloveniji, je za N1 opozoril, da gre za strategijo priključitve ozemlja, ki je v vojni proti Palestincem ena od ključnih ambicij Izraela. "In tukaj ne gre za špekulacije. Da ekspanzija in priključitev ozemlja ostajata vodilni dejavnik politike v Gazi, je jasno iz izjav predstavnikov Izraela." Po njegovih besedah bo uresničitev te strategije omogočil Odbor za mir pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, sicer tesnega zaveznika Izraela in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

"To ni humanitarna prekinitev ognja. Gre za še eno od strategij vojne, ki se dogaja v Palestini. Priključitev palestinskih ozemelj ni nekaj, o čemer lahko ugibamo. Ambicija po priključitvi ozemlja je v ospredju naslednje faze, ki se bo zgodila v Gazi," je dejal.

Temu pritrjuje tudi analiza kolektiva raziskovalcev Forensic Architecture, ki je na podlagi satelitskih posnetkov ugotovil, da Izrael vzdolž rumene črte pospešeno gradi vojaško infrastrukturo. To po ocenah analitikov kaže na utrjevanje dolgoročne ali celo trajne vojaške prisotnosti. Načelnik generalštaba izraelskih obrambnih sil (IDF) Ejal Zamir je decembra izjavil, da bo Izrael obdržal svoje trenutne vojaške položaje.

Vse to se dogaja ob relativno majhni pozornosti svetovne javnosti, ki jo je sklenitev premirja, še bolj pa napad na Iran preusmeril stran od Gaze.

Proizraelske milice, ki povzročajo kaos

Kaos povzročajo tudi palestinske milice, ki jih podpira Izrael in ki v zadnjih mesecih stopnjujejo napade proti Hamasu, je poročal Guardian. Gre za več oboroženih skupin, ki delujejo lokalno in ki naj bi poskušale spodkopati oblast Hamasa ter vzpostaviti alternativne centre moči. Njihove operacije postajajo vse bolj agresivne, vključujejo pa racije, atentate in ugrabitve, je še poročal spletni medij. Paradoksalno se podpora Hamasu zaradi tega krepi.

Tahani Mustafa, strokovnjakinja za regionalne oborožene skupine in predavateljica mednarodnih odnosov na King’s College London, je za Guardian dejala, da je malo verjetno, da bi povečana aktivnost milic stabilizirala razmere v Gazi. "Problem je, da so te (proizraelske) tolpe ne le vpletene v kriminal, ampak delujejo skupaj z okupacijsko silo, ki je odgovorna za množično opustošenje in lakoto. Nehote so povečale priljubljenost Hamasa, ne zato, ker bi ljudje simpatizirali z ideologijo Hamasa, ampak zato, ker ni nobene alternative."

Unicef za N1: Zastrašujoča številka, ki bi morala trditve o premirju postaviti pod vprašaj

Za prebivalci Gaze je težka zima, ki so jo zaznamovale poplave in nizke temperature. Številni so jo preživeli v šotorih med ruševinami. Humanitarna pomoč v enklavo vstopa prepočasi, opozarjajo humanitarne organizacije. Ogromno otrok čaka na medicinsko evakuacijo.

"Situacija v Gazi ostaja izjemno zaostrena. Bolj kot za premirje gre za zmanjšanje napadov. Po vzpostavitvi sporazuma je bilo tam ubitih dvesto otrok, kar je zastrašujoča številka, ki bi morala postaviti pod vprašaj trditve, da v Gazi vlada premirje," je ta teden za N1 povedal predstavnik Unicefa za Bližnji vzhod Ricardo Pires.

Dejal je, da so se katastrofalne razmere, ko je v Gazi vladala huda lakota, sicer izboljšale, a da to še zdaleč ni dovolj. "Otroci počasi okrevajo, potem ko so bili podhranjeni. Boljši je dostop do zdravstvenih pripomočkov in zdravil. A po dveh letih neprekinjenega nasilja, prikrajšanosti in obupa je težko okrevati. To bo dolgoročen proces."

"Otroci nimajo več domov. Pred sklenitvijo sporazuma sem bil v Gazi, vozil sem se od severa do juga. Videl sem uničenje, kakršnemu nisem bil priča še nikoli. Ljudje živijo v šotorih, ki ne ščitijo pred vremenskimi pogoji. Zima je bila težka, bile so poplave. Zaradi podhladitve je umrlo več otrok kot prejšnjo zimo."

Po navedbah humanitarnih organizacij pomoč sicer vstopa v Gazo, a v premajhnem obsegu. Ljudje zato še vedno živijo v pomanjkanju. "Že od začetka vojne pozivamo k odprtju vseh mejnih prehodov, zato da bi v Gazo lahko dostavili dovolj hrane in drugih dobrin, ki jih imamo dovolj. Želimo tudi izvesti cepljenje otrok proti nalezljivim boleznim. A to se ni zgodilo. V nobenem trenutku od začetka vojne niso bili odprti vsi mejni prehodi," je opozoril Pires.

Pomoč v enklavo trenutno vstopa samo preko mejnega prehoda Karem Šalom. Število tovornjakov, ki lahko vstopijo, je omejeno.

Po napadu na Iran je Izrael zaprl dotok humanitarne pomoči

Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) je v začetku marca opozorila, da je v Gazi močno primanjkovalo medicinskih pripomočkov, pomanjkanje goriva pa je omejevalo dejavnost bolnišnic.

Izraelske oblasti so namreč po napadu na Iran zaprle mejne prehode, s čimer so se pošiljke pomoči za nekaj dni povsem ustavile.

"Prvih 72 ur po napadu se je vse zaprlo, nihče ni mogel v Gazo ali iz nje. Ravno takrat bi tudi jaz moral na misijo, a je bila ta odpovedana," nam je še povedal Pires. "Vse se je ustavilo. In ko se to zgodi, je posledic veliko. Ljudje se sprašujejo, ali se bo – sicer skromen – dotok dobrin nadaljeval; ali bodo imeli pitno vodo, hrano, medicinske potrebščine, okrepil se je strah pred novimi napadi in nasiljem. Cene na tržnicah so vrtoglavo poskočile. Dobrine so bile že prej za veliko večino prebivalcev nedostopne. Po 72 urah so se razmere umirile, Karem Šalom se je odprl. A zaradi nestabilnosti in negotovosti v regiji se to lahko hitro spet spremeni."

2000 otrok čaka na medicinsko evakuacijo

Humanitarne organizacije, ki se sklicujejo na podatke palestinskega ministrstva za zdravje, so že septembra 2025 poročale, da je bilo v Gazi od oktobra 2023 ubitih več kot 20.000 otrok, kar predstavlja več kot dva odstotka vseh otrok v Gazi. Več kot 20 tisoč otrok je bilo poškodovanih. Po besedah Piresa jih trenutno dva tisoč čaka na medicinske evakuacije.

"Ogromno otrok, ki imajo resne poškodbe in stanja, ki ogrožajo njihova življenja, potrebuje evakuacijo, a se to ne zgodi. Delno je krivda tudi na strani držav, ki bi lahko sprejele in zdravile te otroke, a tega ne storijo," je poudaril.

Pojasnil je, da je postopek medicinskih evakuacij otrok iz Gaze preveč zbirokratiziran. "Imamo pozitivne zgodbe iz regije, držav Evropske unije, Severne Amerike, a število teh evakuacij je premajhno. 2000 otrok čaka nanje. Ker je tako zapleten proces, se države premalo odločajo za to. Postopek vključuje nadzor in dovoljenje Izraela kot okupacijske sile, pa tudi Palestinske oblasti (PA) v Ramali. To teče prepočasi, in celo ko steče, države, kamor bi otroke lahko evakuirali, teh niso pripravljene sprejemati."

"Ko sem bil nazadnje v Gazi, so številni starši k nam prihajali z izpolnjenimi obrazci za medicinske evakuacije. Številni so v obupu prosili za evakuacijo svojega otroka, medtem ko so žalovali za drugim, ki je bil ubit. Težko si je sploh predstavljati tako neizmerno bolečino."

Zdravstvena infrastruktura v Gazi je bila v izraelskih napadih po oktobru 2023 skoraj povsem uničena. Od 36 bolnišnic jih je bilo devet v celoti uničenih, ostale pa delno. Deluje jih le še 16, a tudi te samo delno. Posebni poročevalki Združenih narodov sta avgusta lani opozorili, da sistematično uničevanje zdravstvene infrastrukture ustreza definiciji medicida.

Otroci živijo z občutkom neizogibne smrti

Vojna je življenja otrok neizbrisno zaznamovala. "Nedavno so kolegi pri Skladu ZN za prebivalstvo (UNFPA) opozorili, da 96 odstotkov otrok v Gazi živi z občutkom, da je smrt neizbežna. Živijo z občutkom, da oni ali njihovi sorojenci ne bodo preživeli dneva, saj so preprosto videli preveč smrti, nasilja in uničenja v zadnjih dveh letih," je dejal Pires.

Pri UNFPA so še opozorili, da v Gazi več kot milijon otrok potrebuje pomoč na področju duševnega zdravja in psihosocialne podpore. Po njihovi oceni jih več kot 60 odstotkov trpi za posttravmatsko stresno motnjo, 38 odstotkov za depresijo in več kot 40 odstotkov za anksioznostjo. Vsak peti odrasli skoraj vsak dan razmišlja o samomoru. V Gazi vlada vsesplošna kriza na področju duševnega zdravja, je v sporočilu za javnost opozorila vodja programov za otroke in mladostnike pri omenjeni agenciji Sima Alami.

Izraelski vojaki otroka ustrelili v glavo

Situacija je izjemno zaostrena tudi na Zahodnem bregu. Stopnjujejo se izraelske vojaške operacije, racije in aretacije, hkrati pa narašča nasilje naseljencev nad palestinskim prebivalstvom. Pogoste zapore in omejitve gibanja paralizirajo vsakdanje življenje, ohromljeno je delovanje šol, zdravstvenih storitev in gospodarstva.

Po navedbah Piresa je bilo od oktobra 2023 do konca leta 2025 tam ubitih 239 palestinskih in 4 izraelski otroci. 1936 palestinskih otrok naj bi bilo ranjenih, 43 odstotkov s pravimi naboji. "Te številke govorijo same," je dejal Pires, ki je spomnil, da so izraelske sile pred dvema tednoma ubile dva otroka, ki sta se s svojo družino vračala z nakupovanja pred muslimanskim praznikom ramadanom. Izraelski vojaki so starša in otroka ustrelili v glavo.

"Otroci so podvrženi tudi drugačne vrste nasilju: uničeni so njihovi domovi, uničene so šole. Izgnani so s svoje zemlje in pregnani v puščavo, kjer nimajo zagotovljenih osnovnih potreb. Izraelski naseljenci jih preženejo, družine pa gredo, ker ne želijo tvegati življenj svojih otrok," je še opozoril Pires.

"Skrbi nas, da se bo to še zaostrovalo in širilo po Zahodnem bregu, kar je po navedbah izraelske vlade tudi cilj. Mednarodno skupnost pozivamo, naj ukrepa, da se zaščitijo otroci, da jim ne bo treba preživljati grozodejstev, ki so jim zdaj priča. Sorojenca dveh ubitih otrok, ki sem ju omenjal, naj bi storilci zlorabili in poniževali. Kako lahko ob takšnih grozodejstvih gledamo stran in jih normaliziramo?"

Sistem nekaznovanosti

Nasilje na Zahodnem bregu ostaja nekaznovano, na kar je pred dnevi opozorila tudi analiza Guardiana.

Od leta 2020 so izraelski vojaki in naseljenci na zasedenem Zahodnem bregu ubili najmanj 1.100 palestinskih civilistov, od tega najmanj četrtino otrok, kažejo podatki ZN. Za nobeno od teh smrti ni odgovarjal nihče, je poročal Guardian.

Zadnji smrtonosni napad izraelskih varnostnih sil na Zahodnem bregu, za katerega je bila vložena obtožnica, se je zgodil leta 2019, je ugotovil Guardian. Zadnji uboj, ki ga je storil izraelski naseljenec in je vodil do obtožnice, pa leta 2018.

Med letoma 2020 in 2025 se je več kot 96 odstotkov policijskih preiskav nasilja - požigov, kraj in drugih zločinov izraelskih naseljencev - končalo brez obtožnice, je britanski medij povzel podatke izraelske nevladne organizacije Yesh Din.

Vse to kaže na sistem nekaznovanosti, ki spodbuja nasilje na Zahodnem bregu, še navaja Guardian.

"Judovski terorizem"

Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je ob tem pozval Mednarodno kazensko sodišče (ICC) k posredovanju, pri čemer je poudaril, da nasilje naseljencev podpira izraelska država ter da v njem občasno sodelujeta tudi policija in vojska. Sodišče je pozval k izdaji nalogov za aretacijo.

Oglasilo se je tudi več deset nekdanjih vodij izraelske vojske, policije in obveščevalnih služb, ki so v javnem pismu načelniku generalštaba izraelske vojske zahtevali takojšnje ukrepanje glede nasilja. Po navedbah Guardiana, ki je pred dnevi povzel omenjeno pismo, so podpisniki opozorili, da nezmožnost zajezitve "judovskega terorizma" predstavlja eksistenčno grožnjo.

"Ne govorimo več o peščici prestopniških huliganov. Gre za organizirano dejavnost, ki včasih vključuje tudi uniformirane posameznike, ki streljajo na nedolžne ljudi ter zažigajo premoženje in domove civilistov," piše v pismu, pod katerega so se podpisali nekdanji obrambni minister, pet vodij obveščevalnih služb Mosad in Šin Bet ter štirje nekdanji generalni direktorji policije. V pozivu k uveljavljanju zakonodaje so poudarili, da so pretekli vojaški uspehi temeljili na "moralni moči" izraelskih oboroženih sil, ki je ključna tudi za prihodnje zmage. "Brez nje nimamo pravice do obstoja," so zapisali.

Število izraelskih naseljencev na zasedenem Zahodnem bregu se sicer že več desetletij vztrajno povečuje. Ta trend je bil prisoten tudi v času, ko sta Ehud Olmert in varnostna elita, ki danes opozarjata na nasilje, zasedala vodilne položaje v Izraelu.

Mažd Nasrala je prepričan, da smo na Zahodnem bregu priča stopnjevanju, ki še ni doseglo vrhunca. "Zahodni breg je kronski dragulj izraelskega ekspanzionističnega projekta. Val nasilja, ki ga bo izvajala država sama, šele prihaja. Mislim, da se bo naslednji brutalni napad zgodil tam. Nasilje se dogaja že zdaj, a to, kar prihaja, bo bolj sistematično in bolj odkrito izvajala izraelska država."

Albanese: Mučenje kot državna politika, ki se izvaja nad posamezniki in narodom

Posebna poročevalka ZN za stanje človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih Francesca Albanese je pred dnevi objavila svoje novo poročilo z naslovom Mučenje in genocid. Ugotovila je, da je po oktobru 2023 Izrael sistematično uporabljal mučenje tako proti posameznikom kot proti celotnemu prebivalstvu. Palestinci so po navedbah Albanese v zaporih izpostavljeni skrajnemu fizičnemu in psihičnemu nasilju: pretepanju, spolnemu nasilju, stradanju, ... kar po njeni oceni kaže na institucionaliziran sistem poniževanja in razčlovečenja.

Mučenje je postalo državna politika v Izraelu, je Albanese dejala ob predstavitvi svojega najnovejšega poročila Svetu ZN za človekove pravice. "Izrael je dobil dovoljenje za mučenje Palestincev, ker so to omogočile vlade večine vaših držav, vaši ministri," je njene besede povzela Al Džazira. "Kar je nekoč potekalo v senci, se zdaj izvaja odkrito: režim organiziranega poniževanja, bolečine in degradacije, odobren na najvišjih političnih ravneh."

Mučenje pa ni omejeno na zapore, je Albanese opozorila v poročilu. "Zaradi kumulativnega učinka množičnega razseljevanja, obleganja, odrekanja pomoči in hrane, neomejenega vojaškega in naseljenskega nasilja ter vseprisotnega nadzora in terorja so zasedena palestinska ozemlja postala prostor kolektivnega kaznovanja, kjer uničevanje življenjskih pogojev genocidno nasilje spreminja v orodje kolektivnega mučenja z dolgoročnimi duševnimi in fizičnimi posledicami za okupirano prebivalstvo," je poudarila.

Na zasedenem Zahodnem bregu so izraelske oblasti od oktobra 2023 do februarja letos aretirale več kot 18.500 Palestincev, med njimi najmanj 1.500 otrok, še izhaja iz poročila.

Brez ukrepanja bo pravo izgubilo svoj pomen

Izraelska misija pri ZN je poročilo Albanese ostro kritizirala, njo pa označila za "agentko kaosa". "Albanese zlorablja svojo platformo ZN za širjenje ostrega antisemitizma, vključno z razširjanjem narativov, ki pomenijo izkrivljanje in trivializacijo holokavsta. Redno daje izjave v podporo terorističnim organizacijam in zagovarja nevarne ekstremistične narative, ki spodkopavajo sam obstoj države Izrael," so sporočili v izjavi, ki jo je objavila Al Džazira.

Albanese je države članice ZN pozvala, naj "preprečijo in kaznujejo" dejanja mučenja in genocida ter spoštujejo mednarodno pravo. "Če bo mednarodna skupnost še naprej tolerirala takšna dejanja, kadar so storjena nad Palestinci, bo pravo izgubilo svoj pomen."