Medicinska konoplja: kaj je v Sloveniji že na voljo in komu koristi?

Gojenje konoplje za medicinske namene v Severni Makedoniji (Foto: Profimedia)

Obeta se nam posvetovalni referendum o medicinski konoplji. Preverili smo trenutno stanje v Sloveniji. Kaj je dovoljeno in kaj je dostopno? Koliko bolnikov dobi konopljine pripravke na recept? Dostopnost pripravkov iz konoplje za medicinske namene je v Sloveniji formalno razmeroma široka, v praksi pa močno omejena. Težko pa je spregledati tudi velik razkorak med predstavami javnosti o tem, kaj vse naj bi konoplja zdravila in kdo vse naj bi jo potreboval, in medicinsko realnostjo, v kateri je glede na trenutno razpoložljive dokaze uporabnost konoplje mnogo ožja.

Poslanska skupina vladajoče stranke Gibanje Svoboda je pred dvema tednoma v parlamentarni postopek vložila predlog posvetovalnega referenduma, na katerem bi se volilci izrekli o uporabi konoplje v medicinske namene. Vprašanje naj bi se glasilo: “Ali ste za to, da bi bili v Republiki Sloveniji pridelava, predelava, promet in uporaba konoplje v medicinske namene dovoljeni?”

Medicinska raba konoplje je že dovoljena

Vprašanje je nekoliko nerodno postavljeno, saj je uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena že vrsto let. Predpisovanje je bilo prvič omogočeno leta 2014, leta 2017 pa je takratna vlada z uredbo konopljo prestavila iz prve v drugo skupino prepovedanih drog in ji s tem tudi uradno priznala medicinsko uporabnost.

Drži pa, da kljub drugačnim napovedim in večkratnim pozivom ministrstvo za zdravje v vseh teh letih še vedno ni pripravilo sprememb zakonodaje, ki bi omogočile tudi gojenje konoplje za medicinske namene v Sloveniji.

“Uvoženi izdelki, ki so na voljo, so zgolj sintetični, njihove koncentracije zdravilnih snovi pa ne dosegajo želenih vrednosti,” so zapisali predlagatelji referenduma. “Poleg tega so ti izdelki težko dostopni in dragi, zaradi težavnega uvoza pa v praksi bolj ali manj nedosegljivi slovenskim bolnikom, zato je nujno treba zagotoviti pogoje za gojenje v Sloveniji ter na ta način bolnikom omogočiti dostop do kakovostnega in cenovno dostopnega zdravila iz naravno pridelane medicinske konoplje.”

Kot je razumeti predlagatelje, bi pritrdilni referendumski odgovor služil kot podlaga za dokončno celovito ureditev področja medicinske rabe konoplje. V podmladku Gibanja Svoboda pa celo napovedujejo, da bo to le prvi korak v njihovih prizadevanjih za legalizacijo konoplje tudi za rekreativno uporabo, kot so to nedavno storili v Nemčiji.

Ministrstvo: “Uredili smo dostop do praktično vseh zdravil”

Na ministrstvu za zdravje se do predloga referenduma kljub našemu izrecnemu vprašanju niso opredelili, poudarjajo pa, da so skupaj z Javno agencijo za zdravila in stroko v zadnjih letih “že uredili dostop do praktično vseh registriranih in uveljavljenih zdravil na osnovi konoplje, ki so dostopna v drugih državah Evropske unije ali v drugih najrazvitejših državah sveta”.

Če neko zdravilo na osnovi kanabinoidov ali konoplje v naši državi ni dostopno, poudarjajo, je uvoz za bolnike omogočen prek začasnega dovoljenja za uvoz za enega ali več posameznih pacientov.

Ekstrakte konoplje in vršičke za uparjanje zdravniki zelo redko predpišejo

Trditev predlagateljev referenduma, češ da je v Sloveniji dovoljeno zgolj predpisovanje sintetičnih kanabinoidov, ne drži. Kot je razvidno s spletne strani Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, je dovoljeno tudi predpisovanje standardiziranih ekstraktov konoplje in konopljinih vršičkov za uparjanje. Res pa je, da zdravniki take pripravke zelo redko predpišejo, saj, kot pravijo na ministrstvu, to “še ni vpeljano v rutinsko uporabo”.

Kajenje “džointov” v medicini zaradi tveganja za zdravje ne pride v poštev, zato bi morali bolnikom, ki bi jim predpisali vršičke konoplje, priskrbeti tudi uparjalnik in jih naučiti, kako ga uporabljati. Uparjalnik je naprava, ki vršičke segreje do ravno prav visoke temperature, da se iz njih sprostijo kanabinoidi, a pod temperaturo vžiga, kar občutno zmanjša količino škodljivih snovi v dimu.

uparjanje konopljinih vršičkov — Uživanje konopljinih vršičkov z uparjanjem (Foto: Profimedia)

Zavod za zdravstveno zavarovanje je imel z zdravili na osnovi konoplje v lanskem letu za nekaj manj kot dva milijona evrov izdatkov. Večina zneska (približno 90 odstotkov) je bila namenjena financiranju konopljinih pripravkov za otroke.

Pionirji z otroške nevrologije

Uporaba konoplje v slovenski medicini je trenutno skoncentrirana v le nekaj centrih. Najbolj utečen sistem imajo na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike, kjer pripravke iz konoplje predpisujejo otrokom s trdovratno epilepsijo in kjer so prvi v Sloveniji odprli vrata medicinski rabi konoplje.

Otroške epilepsije so področje, ki je z vidika medicinske uporabe kanabinoidov med najbolj raziskanimi in kjer so dokazane koristi za bolnike največje. Kot nam je povedal predstojnik oddelka dr. Damjan Osredkar, pripravke uporablja približno desetina od približno 1.800 bolnikov z epilepsijo, za katere skrbijo.

“Za zdravljenje trdovratnih epilepsij lahko kot dodatno zdravilo, poleg običajnih protiepileptičnih zdravil, uporabimo pripravek iz konoplje, ker je varen in lahko zmanjša število napadov pri bolniku, ki mu s standardnimi zdravili ne moremo pomagati,” nam je odpisal Osredkar.

Trenutno lahko predpišejo sedem različnih pripravkov. Čisti CBD, mešanico CBD in THC v treh različnih razmerjih ter mešanico CBD in THC s polnim spektrom ostalih kanabinoidov v treh različnih razmerjih. Čisti CBD uvozijo iz Velike Britanije, druge pripravke pa izdelajo v lekarni kliničnega centra iz osnove, ki jim jo iz Severne Makedonije dobavlja podjetje MGC Pharmaceuticals.

Dr. Osredkar in njegova ekipa večjih težav pri uporabi konoplje za pomoč njunim bolnikom nimata. “V osnovi so stvari za našo populacijo urejene in nimamo težav s predpisovanjem.” Napoveduje, da bodo letos izdali posodobljene smernice za uporabo teh zdravil pri otrocih.

Zdravilo, ki ga nihče ne predpisuje

Edino standardizirano zdravilo na osnovi kanabinoidov, ki ima v Sloveniji dovoljenje za promet (že od 2019) in ki ga ni treba uvažati po posebnem postopku, je Epidyolex, zdravilo na osnovi CBD, namenjeno zdravljenju trdovratnih epilepsij pri otrocih od drugega leta. A ga v Sloveniji nihče ne predpisuje, ker utečene alternative zadostujejo.

Foto: GW Pharma/Jazz Pharmaceuticals

“Kanabinoidi ne spadajo v prvo linijo zdravljenja”

Pripravki iz konoplje so dokazano učinkoviti pri lajšanju simptomov pri nekaterih hudih boleznih, a v medicinski praksi praktično nikoli niso prvi izbor za lajšanje težav. Zdravniki nanje pomislijo šele takrat, ko z bolj uveljavljenimi terapijami ne uspejo doseči zadostnega izboljšanja stanja pri bolniku. Tako je tudi na področju onkologije, kjer smo lani dobili do zdaj najbolj celovite slovenske smernice za uporabo kanabinoidov.

“Kanabinoide v onkologiji uporabljamo v sklopu paliativnega podpornega zdravljenja,” so zapisali onkologi. “Glavni namen je blaženje simptomov napredovale bolezni. Kanabinoidi ne spadajo v prvo linijo zdravljenja za noben simptom, lahko pa jih vključimo, kadar standardna zdravila niso dovolj učinkovita.”

Onkologi kanabinoidne pripravke, ki jih pacientu pripravijo v lekarni (temu se reče magistralno zdravilo), predpisujejo v dveh različnih razmerjih med THC in CBD, bodisi 1 : 1 bodisi 1 : 2. Glede na sprejeta priporočila jih predpisujejo za lajšanje bolečin, slabost po kemoterapiji in spodbujanje apetita.

Nikakor pa jih, v nasprotju s pričakovanji številnih ljudi, ne predpisujejo za zdravljenje raka, saj ni dovolj dokazov za njihovo učinkovitost za ta namen. “Pri nekaterih rakih je bil ugotovljen učinek kanabinoidov na rakave celice v celični kulturi (v gojišču celic v laboratoriju, op. a.), vendar pa klinične učinkovitosti pri ljudeh pri zdravljenju raka niso dokazali, zato njihova uporaba za zdravljenje raka ni primerna.”

Pet odstotkov bolnikov z multiplo sklerozo

Zadnje področje, na katerem slovenski zdravniki predpisujejo kanabinoidne pripravke, je lajšanje simptomov multiple skleroze pri odraslih. A so pri tem precej zadržani. “Nevrologi pri zdravljenju redko uporabljamo pripravke konoplje,”nam je povedal dr. Uroš Rot, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki. “Na področju multiple skleroze jih občasno predpišemo bolnikom za lajšanje bolečine in spastičnosti pri bolezni, ocenjujem, da pri manj kot petih odstotkih bolnikov.”

Glede na njihove izkušnje so kanabinoidni pripravki bolj učinkoviti pri lajšanju bolečine, manj pa vplivajo na spastičnost. Bolnikom predpišejo magistralno zdravilo, raztopino z enakima deležema THC in CBD.

V primerjavi s pediatričnimi nevrologi, ki svojim bolnikom z epilepsijo pogosto predpišejo kanabinoidne pripravke, so nevrologi, ki skrbijo za odrasle, bistveno bolj zadržani. “Odraslim bolnikom z epilepsijo jih praktično ne predpisujemo,” nam je povedal dr. Rot. Razlog je pomanjkanje kliničnih raziskav o učinkovitosti kanabinoidov za to populacijo.

Bolniki s hivom konoplje ne potrebujejo več

Med indikacijami, za katere je uporaba konoplje medicinsko sprejemljiva in dokazano učinkovita, je tudi spodbujanje apetita pri bolnikih z virusom hiv, ki zaradi t. i. opustoševalnega sindroma hitro izgubljajo telesno maso.

A kot nam je povedal infektolog dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani, bolnikom s hivom konopljinih pripravkov ne predpisujejo, ker za to ni več potrebe. Sodobna protiretrovirusna zdravila so namreč tako učinkovita pri zaviranju bolezni, da bolniki ne pridejo več do faze, ko bi zaradi izgubljanja teže potrebovali spodbujanje apetita.

Želijo si “naravno zdravilo”

Ne eni strani je konoplja v medicini še vedno stigmatizirana, zaznamovana z oznako prepovedane droge. Na drugi strani pa je velik del javnosti zaradi številnih zapisov in pričevanj o domnevnih zdravilnih učinkih konoplje in zaradi nekaterih dejanskih uspehov na ozkih področjih medicine zmotno prepričan, da gre za čudežno zdravilo, ki lahko nadomesti farmacevtsko “kemijo”.

“Mnogi starši, ko jim povemo, da ima otrok novo odkrito epilepsijo in da potrebuje zdravilo, ne želijo sprejeti dokazano najbolj učinkovite terapije, ampak bi radi ‘naravno zdravilo’,” nam je povedal dr. Damjan Osredkar. “Ne zanima jih, da je veliko manj učinkovito, in zdravniki moramo veliko energije porabiti za to, da razrahljamo take predsodke staršev.”

Številni bolniki si želijo s pomočjo konoplje ne samo lajšati simptome, temveč pozdraviti bolezen. Kot nam je povedal dr. Uroš Rot, bolniki z multiplo sklerozo občasno posegajo tudi po pripravkih iz konoplje, ki so na voljo na črnem trgu. “Bolniki pogosto razumejo kanabinoide kot zdravila za multiplo sklerozo, ne pa kot zdravila za zdravljenje čisto določenih simptomov bolezni.”

Tovrstno samozdravljenje pa je lahko nevarno. “Zaradi nekontroliranega jemanja kanabinoidov smo se pri bolnikih z multiplo sklerozo srečali tudi z neželenimi stranskimi učinki, osebno nekajkrat s psihotičnimi epizodami, za katere so bolniki z okvaro možganov še dodatno dovzetni,” je še povedal Rot.

Nevarnost za onkološke bolnike?

Zelo razširjena je uporaba kanabinoidov med onkološkimi bolniki. Mnogim se, zaradi že omenjenih poročil o protitumorskem delovanju kanabinoidov na celičnih kulturah, v želji po ozdravitvi od te težke bolezni zdi vredno poskusiti konopljo, kljub temu da ni trdnih dokazov o učinkovitosti.

A pri tem se morajo zavedati, da lahko uživanje konopljinih pripravkov tudi poslabša učinkovitost osnovnega onkološkega zdravljenja. “Pred kratkim je bila objavljena retrospektivna opazovalna raziskava, v kateri se nakazuje, da konoplja morda zmanjšuje učinkovitost imunoterapije,” so v svojih priporočilih opozorili slovenski onkologi.

Imunoterapija, zdravila, ki imunskemu sistemu pomagajo pri prepoznavanju sovražnih rakavih celic, je v zadnjih letih postala eno ključnih orožij v onkologiji. Poročil, ki nakazujejo, da lahko hkratno uživanje konoplje zmanjša učinkovitost zdravljenja, pa je vse več.

“Jemanje kanabinoidov v medicini je izrazito ozko”

Dostopnost pripravkov iz konoplje za medicinske namene je v Sloveniji formalno razmeroma široka, v praksi pa močno omejena. Znanstveni dokazi za zdaj ne podpirajo širše uporabe, za številna področja medicine ni jasnih smernic za uporabo, zato tudi zdravniki pri predpisovanju ostajajo konservativni.

To, da predpisovanje ekstraktov in vršičkov konoplje za uparjanje po več letih še vedno ni vpeljano v rutinsko uporabo, zagotovo ni optimalno stanje, a med zdravniki je očitno premalo takšnih, ki bi voz potegnili naprej.

Hkrati pa je v razpravi o medicinski rabi konoplje prisoten velik razkorak med pričakovanji javnosti in realnostjo. Morda si ljudje predstavljajo, da bi jim zdravnik lahko predpisal konopljo tudi za lajšanje vsakodnevnih težav, kot so glavoboli ali bolečine v hrbtu, a za kaj takega trenutno preprosto ni dokazov, da so konopljini pripravki bolj učinkoviti od že ustaljenih in preizkušenih zdravil. Razmerje med poznanimi tveganji in koristmi pri konoplji trenutno ni dovolj dobro, da bi dobila širšo vlogo v medicini.

“Jemanje kanabinoidov v medicini je izrazito ozko in namenjeno lajšanju nekaterih trdovratnih simptomov,” pritrjuje dr. Uroš Rot. “Navdušenje nad kanabinoidi v javnosti ni na mestu. Bistveno preveč se poudarjajo ugodni učinki, veliko manj pa se govori o stranskih učinkih jemanja kanabinoidov, ki imajo vaskularne neželene učinke; povzročijo lahko akutne psihotične reakcije in povečajo tveganje za razvoj kronične psihoze.”

Rekreativna medicinska raba konoplje

Nikakor ni mogoče trditi, da tudi izven ozkih medicinskih indikacij ne obstajajo posamezniki, ki jim konoplja pomaga pri lajšanju simptomov njihove bolezni, pa je ne morejo dobiti pri zdravnikih in morajo uporabljati izdelke s črnega trga. Taki bi si zaslužili vsaj to, da jim država omogoči nakup konoplje nadzorovane kakovosti in moči, če je zaradi pomanjkljivih dokazov o učinkovitosti že ne morejo dobiti na recept.

A če želi politika zadostiti vsem pričakovanjem javnosti po širši dostopnosti konoplje za samozdravljenje, bi morala razpisati referendum o legalizaciji rekreativne rabe konoplje. Šele takrat bodo do “medicinske” konoplje lahko prišli vsi, ki mislijo, da jo potrebujejo. Brez tega se črnega trga nikoli ne bomo znebili.