Menu Item
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer za N1 o projektu gradnje drugega bloka krške nuklearke (NEK 2), ki ga je slovenska energetika do zdaj videla kot nujen projekt za zagotavljanje bodoče energetske samooskrbe. Ključno je, da imamo natančne in realne projekcije, kdaj bi lahko objekt priklopili v omrežje, pravi minister, ki prizna tudi, da bi sam z odločitvijo o drugem bloku počakal, ker da lahko v naslednjih letih morda pridemo do boljše alternative. V intervjuju tudi o zelenem preboju, "največjem investicijskem ciklu" v zgodovini Slovenije, spremembah pri parkirni politiki ... in o tem, zakaj ima raje korenček kot palico.
Bojan Kumer je bil v času vlad Alenke Bratušek in Marjana Šarca že državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu, zadnja leta pa direktor Elektra energije, trgovske družbe v skupini Gen-I, ki jo je do novembra 2021 vodil Robert Golob. Po tem, ko ta ni dobil novega mandata na čelu Gen-I, sta se skupaj podala v politiko. Njuno Gibanje Svoboda je aprila lani slavilo na državnozborskih volitvah, Kumer je najprej postal infrastrukturni minister, po nedavni reorganizaciji pa minister za okolje, podnebje in energijo. Ena od njegovih glavnih nalog je, da izvede predvolilno obljubo “totalne solarizacije” Slovenije.
Kumer in njegova ekipa hitita s pripravljanjem zakonodajnih sprememb, s katerimi naj bi pospešila umeščanje sončnih in vetrnih elektrarn v prostor, povečala zanimanje za električna vozila ter vlaganja elektro podjetij v omrežje. Del energetike pa dogajanje spremlja z veliko mero skepse: zdi se namreč, da je vlada vse sile usmerila v OVE (obnovljive vire energije), projekt drugega bloka krške nuklearke (NEK 2) pa postavila na stranski tir. Prav ta projekt pa je po mnenju nekaterih ključen člen dolgoročne energetske strategije Slovenije, ki naj bi nam v prihodnje zagotavljal zanesljivo in stabilno oskrbo z elektriko.
Kako ste se danes pripeljali v službo?
Z avtom.
Ste prvi minister v zgodovini Slovenije, ki ima v nazivu podnebje. Ali ne bi bilo smiselno, da bi dajali zgled z javnim prevozom, kolesom, kakorkoli?
Sem nalašč počakal na to. Imam električni priključni hibrid. Več kot polovico poti opravim na elektriko na relaciji med Šoštanjem in Ljubljano. Imam tudi sončno elektrarno, torej je bila elektrika pridobljena na okolju prijazen način.
Ampak to je le del problema. Problem je tudi s proizvodnjo električnih avtomobilov, gnečo na cesti, zasedanjem prostora v mestu … Ali ne bi bilo primerno, da bi se odločili za javni prevoz?
Moja zaveza je, da bom, ko bom zapuščal funkcijo, prepustil nasledniku precej boljše stanje na področju dostopnosti javnega potniškega prometa, razpoložljivosti polnilne infrastrukture za električne avtomobile in drugih alternativnih pogonov, drugih oblik mobilnosti. Težko pa čez noč spremeniš stanje, ki si ga nasledil.
Kaj pa osebne navade?
Tu pa vem, da zmanjšujem ogljični odtis, tako pri prehrani kot pri navadah. Nekateri sodelavci se mi smejijo, ko hodim iz garaže do sedmega nadstropja peš, čeprav imamo dvigalo. Pogosto grem tudi v center peš, po mestu se vozim na elektriko. Poskušam vnesti trajnostne navade, četudi terjajo malo več časa.
Pravite, da želite nasledniku zapustiti boljše stanje. Lahko pričakujemo, da boste ob koncu mandata v službo hodili brez avta?
Mogoče zaradi časovne obremenjenosti to ne bo ves čas mogoče. Vendarle so sestanki, vladni odbori, tuji obiski, ki so pogojeni z ne najboljšimi voznimi redi javnega potniškega prometa. Upam, da bo javnost razumela, da si ne odrejam sam svojega časa. Tudi voznih redov ne moremo prilagajati urniku ministra. Kjer lahko, kjer sem gospodar svojega časa, pa vsekakor.
Na stavbo ministrstva bodo postavili sončno elektrarno
Omenili ste, da imate doma sončno elektrarno. To pa želite postaviti tudi na strehi ministrstva tu, na Langusovi v Ljubljani. Med postopkom ste ugotovili, da je potrebno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, ker je stavba na registriranem arheološkem najdišču. In potem ste v predlogu zakona o umeščanju obnovljivih virov energije (OVE) predvideli spremembo, da to soglasje ne bo več potrebno. Kako ste prišli do takšnega sklepa, je bilo to soglasje torej do zdaj nepotrebno?
Res je, elektrarno bomo postavili, pogodba z izvajalcem je podpisana. Upam, da bomo lahko v roku nekaj mesecev rezali trak za otvoritev sončne elektrarne, prve take na strehi kateregakoli ministrstva.
V našem primeru smo ugotovili, da ni enako, ali presojaš vpliv posega na objektu, ki je zaščiten kot kulturna dediščina, ali posegaš v tla na območju arheološkega najdišča ali pa posegaš na streho sicer modernega poslovnega objekta, ki stoji na območju arheološkega najdišča.
Sončna elektrarna na strehi moderne poslovne stavbe res ne rabi soglasja z vidika arheološke dediščine. Na podlagi tega smo predlagali spremembo, da soglasje za panele na strehi ne bo več potrebno. Predlog je medresorsko usklajen z ministrstvom za kulturo, kjer so se strinjali, da to ni enako.
Strokovnjaki s področja krajinske arhitekture in arhitekture so vendarle zaskrbljeni nad tem, da tako širimo območja, kjer bo mogoče postaviti panele. Gospa Darja Matjašec, profesorica krajinske arhitekture z biotehniške fakultete, je v N1 podkastu denimo dejala, da bi bilo treba narediti analizo za lokacije, presojati krajinske značilnosti, vrednost prostora in tako naprej. In da za to, kot je dejala, niso pristojni elektroinženirji, ampak krajinski arhitekti in arhitekti. Kaj jim odgovarjate?
Zavedamo se, da Slovenija ni neomejena prostrana država, da imamo zelo razgibano in raznoliko pokrajino. Absolutno si vsi želimo zeleno Slovenijo.
Ampak vseeno se mi zdi, da sončna elektrarna ni klasična, kot temu rečem, fosilna energetska infrastruktura. Gre za novo tehnologijo, za okoljsko najmanj sporen način pridobivanja energije, to dokazujejo vse študije. Tako je potrebno vsaj pozitivno diskriminirati zasedbo prostora. Da torej omejitve niso enako močne, ko želimo prostor zasesti s cestami, viadukti, mostovi ali pa na drugi strani s sončnimi elektrarnami.
Torej se ne bojite, da bi čez deset let ugotavljali, da so nam paneli zasedli pomembne površine, na primer za pridelavo hrane, kjer že danes nismo ravno uspešni?
Mislim, da moramo racionalno ravnati s prostorom in gledati, da enakomerno porazdelimo prostor za različno rabo, tudi za obnovljive vire. Energijo potrebujemo, to je osnova našega preživetja. Spremeniti bomo morali naš način življenja in razpršeni nizkoogljični proizvodni viri so del te preobrazbe.
V preteklosti so se glede te porazdelitve vzpostavile določene domneve, ki jih zdaj tudi prek enotnih evropskih politik poskušamo spremeniti, saj imamo modernejši slog življenja. Da neposredno odgovorim: mislim, da se nam ni treba danes bati, kaj bo čez 15 ali 20 let, ker imamo vmes zelo veliko varovalk, da lahko pospešimo, upočasnimo ali preprečimo nek potek.
Zeleni prehod se ne bo zgodil naenkrat, temveč po fazah in korakih – tako kot na primer gradnja avtocestnega križa. Vmes imamo ogromno postavk, poročil, analiz stanja. Politika pa mora biti tako odgovorna, da temu sledi ter prilagaja politične ukrepe oziroma zakonske in podzakonske akte.
Lažje, hitreje, množičnejše do priklopa sončne elektrarne
Proizvodnja iz sonca zadnji čas vseeno zelo hitro raste, zanimanja je veliko, gneča pa sproža tudi slabo voljo. Bralka se je nedavno zanimala za postavitev elektrarne in toplotne črpalke: v Gen-I so ji rekli, da elektrarne letos ne morejo postaviti, ker imajo toliko naročil. Drugi ponudnik pa bi jo lahko, a bi ji za 11 kW elektrarno zaračunal 15 tisoč evrov. Bralka je preračunala, da se ji ob sedanjih cenah elektrike in plina, s katerim se zdaj ogreva, naložba ne izplača. Kako vi gledate na to?
To vprašanje je izredno kompleksno, je pa res trenutno zelo aktualno. V današnjem stanju se preslikava določen zaostanek ali odsotnost ukrepanja v preteklosti. Ravno to bo, če se navežem na prejšnje vprašanje, preprečilo, da bi v 10 letih prišlo do nekih hudih sprememb. Naš namen je, da počasi odpravljamo ovire, na primer administrativne, in počasi pospešujemo prehod.
Glede dileme bralke pa bi dejal, da se mi zdi škoda, da se tako pogosto instant odločamo. Avto, polnilnico, sončno elektrarno želimo jutri. A vendar so to kar veliki infrastrukturni projekti, v času koronakrize so se dobavne verige prekinile, kar se čuti še danes. Na drugi strani pa je tudi povpraševanje večje. Delamo na tem, da bi vse to v roku dveh ali treh let izboljšali.
Problem je tudi pri soglasjih za priklop na omrežje.
Res je, število zavrnjenih soglasij za priključitev na distribucijsko omrežje je neprimerno večje kot recimo tri ali štiri leta nazaj. Kljub temu da je Gen-I leta opozarjal vse distributerje, da se je zeleni prehod začel dogajati pet let nazaj in da je potrebno mnogo več vložiti v nadgradnjo distribucijskega omrežja.
Potrebujemo namreč več sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, električnih polnilnic. Mi pa smo zaradi recimo temu nekonsistentne politične drže lani za tri mesece popolnoma ukinili prihodke petim distributerjem in Elesu (prejšnja vlada je namreč lani januarja gospodinjstva in malo gospodarstvo za tri mesece oprostila plačevanja omrežnine, op. a.). Ker se je hkrati zgodila velika rast investicijskega potenciala, je trimesečni izpad prihodka povzročil 12-mesečne negativne učinke v obliki zamud pri investicijah.
Upam, da bo štiri leta naših konsistentnih ukrepov sčasoma prineslo pozitivne učinke in da bodo ljudje lahko lažje, hitreje in množičnejše prišli do priklopa. Ali pa bodo imeli več možnosti za vključitev v samooskrbne skupnosti tam, kjer individualni priklop vseeno ne bo možen.
Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) je nedavno posodobil desetletni načrt vlaganj, v katerem piše, da bomo tudi ali predvsem zaradi zelenega prehoda v 10 letih morali v omrežje vložiti 3,5 milijarde evrov, kar viša celotne stroške naložbe v obnovljive vire. Za letos so distributerji predvideveli 70 milijonov evrov investicijskih vlaganj, po načrtu bi morali vložiti 190 milijonov evrov. Kje bodo dobili denar?
Distribucijska podjetja upravlja Slovenski državni holding, ki zasleduje predvsem ekonomske interese dobičkonosnosti. To je drugače kot država, ki zasleduje cilje zelenega prehoda, javnega interesa in tako dalje. A oboje lahko gre tudi z roko v roki, tako da imamo maksimalno donosnost na sredstva na kapital, hkrati pa, da se dogaja zeleni preboj, da se pravilno investira, usmerja.
Lansko leto smo se, to je bil eden naših prvih ukrepov, več mesecev pogajali s Slovenskim državnim holdingom (SDH) ter Agencijo za energijo, ki je neodvisen regulator, in distributerji, da so spremenili 10-letni strateški načrt naložb. Distributerji bodo več vlagali v pametna omrežja ter uvajanje novih tehnologij.
Na kriznih sestankih energetskih podjetij smo se seznanili tudi z investicijskim ciklom v zeleni preboj. Kar nekaj denarja jim bo v prihodnjih letih na voljo tudi preko nepovratnih sredstev, ki jih zagotavlja ministrstvo.
“V prihodnjih mesecih” dopolnitev vloge za NEK 2
Ali namenoma zavlačujete postopke za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne?
Ne. Absolutno ne.
Občutek je, da je pod prejšnjo vlado izdajaje soglasij teklo dosti hitreje, zdaj pa je neko mrtvilo. Ni videti, da bi se še kaj dogajalo.
Razumem, očitek je celo na mestu, ker se opravlja veliko nevidnega dela. V prejšnjem mandatu so bili mogoče sprejeti dva ali trije koraki, ki so bili javno objavljeni, in zaradi teh piarovskih potez je kdo morda dobil občutek, da se je opravilo veliko dela.
Ministrstvo za okolje in prostor je septembra lani zahtevalo dopolnitev vloge za spremembo državnega prostorskega načrta. Nisem si predstavljal, kako velika in obsežna je taka vloga. Kaj vse je potrebno, jasno opredeljuje pravilnik.
Dopolnitev se med drugim nanaša na določene analize, ki zahtevajo čas in morajo biti novejšega datuma. Ves čas z Gen energijo v okviru jedrske koordinacije, ki jo vodi državna sekretarka, pristojna za energijo (Tina Seršen, op. a.), razrešujemo, kaj vse je še potrebno. Moja osebna zaveza je, da bomo v prihodnjih mesecih na ministrstvo za naravne vire in prostor oddali popolno vlogo.
Zakaj še ni čas za referendum o NEK 2
O gradnji NEK 2 bomo odločali na referendumu. Zakaj toliko enih aktivnosti in stroškov, ne da bi prej izvedli referendum, da bi videli, ali je to sploh smiselno?
Dejstvo je, da se je vlada s koalicijsko pogodbo zavezala, da bo pred kakršnokoli končno odločitvijo preverila, kakšno je zaupanje ljudi. A prej moramo zbrati precej več informacij in jih transparentno prikazati javnosti.
Nimamo civilnega nadzora, nimamo nekega mehanizma glede morebitnega postopka izgradnje drugega bloka. Tudi ceno moramo določiti natančno, glede na predvideno tehnologijo.
Vse to pa ne zavira umeščanja v prostor. Dopolnitev vloge za začetek umeščanja v prostor lahko ves čas teče in to nanj ne vpliva. Mislim, da je potrebno investirat nekaj denarja v to, da se lahko vsi informirano odločamo. Da ne boste čez čas prihajali do današnjih odločevalcev z vprašanji, zakaj nismo počakali. Tudi v nobeni državi članici EU odločitev za širitev jedrskega programa ni potekala hitro, takšna odločitev je zelo dolgoročna in terja svoj čas.
Se bomo na referendumu odločali že o konkretnem izvajalcu, dobavitelju elektrarne?
Na to vprašanje težko odgovorim. Možno je, ni pa nujno. Odvisno, kakšen postopek bomo ubrali.
Nekatere države članice gredo najprej v podpis malo bolj zavezujočega sporazuma, v katerem že določijo tehnologijo, ne pa še izvajalca. Lahko je pa obratno, da se prebivalci odločajo tik pred objavo dokumentacije in se potem izbere izvajalca.
Jaz mislim, da je prav, da se odločimo, preden bo izvajalec izbran. Dopuščam pa tudi možnost, da se ta dva časovna trenutka enkrat v prihodnosti lahko tudi prekrijeta. O razpisu referenduma se odloča vlada.
Referendum bo pa v letu 2026?
Mandat vlade traja do takrat, in če ga želimo v tem mandatu, bi moral biti prej.
Občutek o tem, da je projekt zastal, se sicer očitno ne poraja zgolj navzven. Poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar je nedavno rekel, da so na mnenje okoljskega ministrstva čakali po njihovem mnenju dolgih deset mesecev. In da je problem v tem, da so bile v tej vlogi za umeščanje v prostor idejne rešitve v samem dokumentu, zdaj pa jih morajo dati kot prilogo. Slišalo se je, kot da gre za nek birokratski zaplet.
Po tem, ko sem to prebral, sem ga srečal v Zagrebu in dejal mi je, da je to moral reči, ker ima občutek, da naše ministrstvo, ki je pristojno za dopolnitev vloge, ne naredi dovolj za to, da postopek pospeši.
A investitorju je bilo pojasnjeno, kakšne vloge in kakšna dokazila morajo še predložiti. Tu je zelo veliko tudi na Gen energiji in če boste za mnenje vprašali generalnega direktorja Gen energije Dejana Paravana, bo mogoče imel drugačno mnenje.
Tudi Gen energiji je v interesu, da se vse dela po pravilih. Nič ne sme manjkati v tej vlogi, tukaj ne smemo procesno zatajiti. Gre za preveliko in preveč pomembno investicijo. Ni pa nepomembno dodati, da tudi postopki umeščanja v prostor za velike sončne in vetrne elektrarne ne tečejo nič kaj bistveno hitreje. In to je treba spremeniti.
Dilema časovnice
Po Evropi teče kar nekaj jedrskih projektov, eden v češkem mestu Dukovany. Čehi se pogajajo s tremi ponudniki, o gradnji naj bi se odločili prihodnje leto. Cilj je, da bi novo elektrarno poskusno zagnali leta 2036. Mi smo, kot se zdi, še daleč od pogajanja s ponudniki pa imamo menda cilj, da bi končali leta 2035. Je to realno?
Časovnica se spreminja. Zame je ključen, in to čakam, nov strateški razvojni načrt skupine Gen energija. V njem bo tudi evaluacija vseh časovnih postopkov, aktivnosti, kdaj se mora kaj narediti in – kar je ključno – kdo vse mora v določeni fazi kaj narediti. Torej časovnica, kot si jo predstavljajo v Gen energiji. Ta načrt je ključen in mislim, da bo končan v nekaj mesecih.
A mislim, da so si v energetiki kar enotni, da se glede na povpraševanje po jedrskih elektrarnah v Evropi časovnica lahko zamakne.
Ja. Nič narobe, če se zamakne. Ključno je, da to vemo. Ker, če si na drugi strani danes ne priznamo, da je realni rok 2035, 2036, 2037 in se prepričamo, da je 2032, bomo tega leta točno vedeli, kdo je bil minister, ki je zavajal javnost.
Jaz si tega ne želim. Imamo pa tehtne podatke, zakaj je treba predložiti določena dokazila. Bolje je, da povemo resnico na podlagi znanih dejstev, da se nam ne zgodi kaj takega kot pred meseci s tretjo razvojno osjo. Treba je realno načrtovati vse aktivnosti, ukrepe in pa seveda tudi, koliko časa vzame posamezen ukrep.
Kaj se pa zgodi, če referendum ne uspe?
Ena od pomembnih informacij za informirano in opolnomočeno odločanje vseh nas na referendumu je tudi ta: kaj se zgodi, če NEK 2 ne dobi podpore. Moramo imeti tudi rezervni scenarij.
Danes se ustvarja vtis, da je rezervni scenarij podaljšanje življenjske dobe TEŠ 6 z 2033 na neko kasnejšo letnico, da bomo še naprej kopali premog, kljub temu da smo se zavezali k izhodu iz premoga. Vprašljiva je tudi zaloga domačega premoga.
Alternativni scenarij za NEK 2 moramo obdelati v posodobitvi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga moramo do konca junija 2024 oddati Evropski komisiji. Bomo šli v scenarij jedrske energije plus obnovljivih virov (OVE), samo OVE ali morda obstaja še kakšen tretji? To je zelo pomembna informacija.
Bi lahko rekli, da mogoče nočete preveč hiteti z NEK 2, tudi zato ker upate, da se bodo kakšne druge tehnologije dovolj razvile, da mogoče niti ne bo potreben. Ali imam prav in na katere tehnologije stavite?
Previdnost morda ustvarja vtis, da ne hitim. A raje namenim več časa, da se prepričamo, da se javnosti poda bogatejše informacije in da sprejmemo pravo odločitev, za katero potem stojimo. Pomanjkanje dokazov in informacij bi lahko na koncu tudi pri nekaterih podpornikih vzbudilo dvom, ali sem se odločil pravilno.
Vi me sprašujete, ali oklevam, nek drug novinar pa, ali smo dovolj previdni. Vedno imamo dve skrajnosti. Kot kreator energetskih politik moram zadostiti vsaj tistim osnovnim načelom javnega interesa.
Zadnji dve leti je tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje.
Slovenija bi nekoč lahko imela samo OVE – in uvoz
Ali je možno, da bi Slovenija vso energijo pridobila iz obnovljivih virov?
Takoj jutri ne, enkrat v prihodnosti da.
S kakšno mešanico sončne, vetrne, hidro energije?
To bo odvisno od strukture porabe in razvoja distribucijskega omrežja na nizkonapetostnem nivoju. Ali bo več sončne energije in ali bo ta razpršena (torej veliko majhnih sončnih elektrarn skoraj na vsaki strehi) ali bo tudi kakšno solarno polje.
Potem tudi ne vemo, ali bomo imeli zelo veliko razpršenih hranilnikov ali bomo imeli polja hranilnikov ali bomo imeli naravne hranilnike, črpalne hidroelektrarne, ali kakšno drugo tehnologijo. Najprej moramo slediti razvoju, nadomestiti primanjkljaj.
Vsekakor bi lahko bili samooskrbni z OVE, a bi jih potrebovali precej, precej več.
A hranilniki danes še niso niti razviti do te mere, da bi omogočali hrambo večjih količin elektrike.
Slovenija ima eno lepo lastnost, da se je v preteklem desetletju zelo močno povezala z vsemi sosednjimi državami, nazadnje z Madžarsko, in smo res zelo vpeti v evropsko elektroomrežje. Evropa ima zelo dober trg. Lansko leto smo bili pet tednov brez dveh največjih enot (NEK in TEŠ 6) pa smo imeli nemoteno oskrbo.
Kar se tiče hranilnikov, pa tehnologija obstaja, problem je, da je draga in komercialno še premalo zanimiva. Države morajo za večjo implementacijo dajati velike subvencije in se zdaj tudi malo taktizira, kdaj bo ta tehnologija komercialno dovolj zanimiva, da se lahko z dovolj velikimi subvencijami seveda približa to končnim odjemalcem.
Če prav razumem, pravite, da ne bo nič narobe, če več elektrike uvažamo. Par mesecev nazaj pa ste dejali, da smo bili lani 30-odstotno uvozno odvisni in da se to ne sme ponoviti.
Zdaj sem govoril o uvozni odvisnosti na urnem oziroma dnevnem nivoju, to, kar vi omenjate, pa je na letnem nivoju. Vlagati moramo v nizko- in srednjenapetostna omrežja, ki so danes bolj pasivnega karakterja, da s pametnimi omrežji postanejo bolje povezljiva. Energija se bo iz tujine v Slovenijo pretakala prek vseh postaj. To nameravamo zgraditi postopoma.
Zimski primanjkljaj bi pokrili z biomaso
Ko govorimo o razogljičenju energetike, večinoma govorimo o proizvodnji električne energije. Vendar pa električna energija trenutno predstavlja le približno tretjino celotne končne porabe energije. Razogljičiti pa je treba celotno končno porabo energije, torej je treba nadomestiti tudi energijo nafte v prometu, kurilno olje in plin pri ogrevanju. V prvi vrsti naj bi to storili ravno z elektrifikacijo, z električnimi avtomobili in toplotnimi črpalkami. Kje bomo dobili toliko elektrike?
Zelo zaupam podatkom in postopnemu razvoju. Lani smo se zavzeli za spodbujanje naložb v sončne elektrarne in res se je lani priključna moč naprav za proizvodnjo iz sonca povečala za 50 odstotkov. Tudi letos si želimo, da bi imeli 50-odstotno rast glede na lani. Potem bomo prišli do neke zrele količine, ki bo pokazala, koliko je Slovenija sposobna priključiti.
Jasno je, da bomo imeli sončne energije poleti preveč, pozimi pa je ne bomo imeli dovolj. Zdaj že razmišljamo, kako se bomo s tem spopadli. Dejal sem, da smo dobro povezani z drugimi državami. Poleti nekatere države, predvsem na jugu, ne bodo imele takih viškov zaradi suš. Tem bomo izvažali in tržili to energijo.
Pozimi pa moramo aktivirati tudi biomaso. Upam, da bo tehnologija, ki je v prihodu, dala te možnosti, da bom lahko tudi premoščali zimo drugače, sicer pa bomo z juga uvažali energijo.
Elektrifikacija res pomeni vsaj dvojno porabo, a to se ne bo zgodilo naenkrat. Prav zato moramo vzporedno izvajati trajnostno ukrepe. Vsak od njih bo prispeval. Moramo biti odgovorni do prihodnjih rodov.
Ali menite, da lahko premaknete mrtvilo na področju gradnje vetrnih elektrarn?
Vera v to je velika, tudi želim si, da bi se premaknilo, da bi se Slovenija premaknila, ker ni res, da Slovenija nima vetrnega potenciala. Ima ga. In tudi ni zanemarljiv.
A na sedanje stanje vpliva več politik in tudi naš način razmišljanja. V okviru svojih pristojnosti bom poskušal maksimalno približati ta vir vsaj tam, kjer je možno. Povsod ni možno, saj so nekatere lokacije preblizu naselij. Treba se je samoomejiti, s čimer bomo veliko strahov odpravili.
Kar danes opažam, je, da lokalna skupnost zagotovo premalo nagrajena za to, da sprejme ta vir. Konec koncev gre za prepletanje koristi državljanov, lokalne skupnosti in države.
Začetek naložbenega cikla v zeleni prehod
Premier Golob je včeraj (intervju je potekal v četrtek, op a.) napovedal največji investicijski cikel v zgodovini Slovenije, tudi v zeleni preboj. »Gospodarstvo je tisto, ki lahko prinese blaginjo družbi in zato so te več stomilijonske investicije, o katerih bo več mogoče slišati v prihodnjih tednih, tisto, navdaja z velikim optimizmom,« je dejal. O čem je govoril?
Zeleni prehod bo – in je že – investicijsko intenziven. V naslednjih mesecih bomo povečali finančna vlaganja v ta segment. Smo npr. tik pred objavo razpisa za 80 milijonov evrov naložb v distribucijsko omrežje in za 11 milijonov evrov naložb v prestrukturiranje daljinskih sistemov.
Kot že rečeno, smo se že pred tem dogovorili z distributerji in jih spodbudili za spremembo njihovega naložbenega načrta, da bodo več vlagali v pametna omrežja ter absorbcijo novih tehnologij.
To je samo del zgodbe, več bo tudi investicij v mrežo javno dostopnih polnilnic, v javni potniški promet, v proizvodnjo iz OVE.
Nova vozila v javni upravi na elektriko
Kaj si predstavljate pod pospešeno elektrifikacijo vozil v javni upravi, o kateri ste govorili na zaslišanju v DZ?
Evropska uredba predvideva elektrifikacijo prometa do leta 2035, naša želja je, da bi to storili hitreje. Zato želimo vse možno elektrificirati in menjamo vse avte. Nočemo biti neracionalni, da bi menjavali dve leti stare avtomobile, vsak, ki je na vrsti za menjavo, pa bo nadomeščen z električnim.
Napovedali ste tudi spremembe pri parkirni politiki.
Ja, parkirna politika je en tak obrobni gradnik trajnostnega razvoja lokalne skupnosti in države. Nekatere države pa so ravno ta segment zanemarile. Tudi mi smo se znašli v nekem zaostanku pri trajnostnem razvoju, e-mobilnosti, razvoju javnega potniškega prometa. Čeprav je to mogoče manj pomembna politika, je pomembno, da jo prilagajamo sočasno, saj bo kasneje veliko bolj naporno.
Na primer, širitev parkirnih mest mora iti z roko v roki z načrtovanjem mestnih in primestnih linij javnega potniškega prometa. Parkirišča morajo biti multimodalna, vozni redi povezljivi, da se potnik pripelje in nadaljuje z javnim prevozom.
Boste kot zgled na ministrstvu ukinili parkirna mesta za zaposlene, da bi jih spodbudili k uporabi javnega prevoza?
Tudi, če jih ukinemo, bodo parkirna mesta v garaži še vedno na voljo, samo delež, ki bi na voljo našim zaposlenim, bo manjši. Verjetno se bo ta trend v prihodnosti sicer nadaljeval, ker bo tak naravni razvoj, ne zaradi posega ministrstva. Cilj je izboljšati povezljivost in s pozitivnimi ukrepi prepričati uporabnika, da sta parkiranje in avto strošek ter da naj dajo to na tehtnico.
To je bolje in prijaznejše do uporabnika. Nisem pristaš prepovedi.
Torej raje korenček kot palica …
Absolutno. In, mislim da je to prav, saj s tem ustvarjamo navade. Ni treba, da je to velik korenček, lahko je mala pozitivna nagrada, podobno kot pri vzgoji.
Potreben je čas, potrpljenje, obveščanje, ozaveščanje, promocija in čez nekaj časa se prime.
Velika parkirišča bodo zdaj tako ali tako morali pokriti s fotovoltaiko.
Ja, ampak le zelo velika parkirišča. To so izgubljene površine in tukaj lahko dobimo veliko dodatnih površin za fotovoltaiko. Zgledujemo se po nekaterih naprednejših državah.
O nacionalnem letalskem prevozniku naj odloča tudi javnost
V Sloveniji je zadnja leta letalski promet močno upadel, število letov z brniškega letališča je občutno manjše. Z vidika podnebja je to sicer ugodno, saj je letalski promet eden najhitreje rastočih virov izpustov toplogrednih plinov, a ministrica za infrastrukturo pravi, da gospodarstvo želi, da se to izboljša. Zdaj je ministrstvo naročilo študijo o smiselnosti ustanovitve nacionalnega letalskega prevoznika. Kakšen je vaš pogled na to?
Če me sprašujete po osebnem mnenju, ne vidim potrebe po tem. Če me sprašujete kot ministra, ki je pristojen za podnebne politike, pa bom počakal analizo te medresorske strokovne delovne skupine, ker sem po naravi inženir in želim videti podatke. Tudi podvomil bom, če bo potrebno.
Si pa želim, da, če bo kazalo, da bi šli v to, tudi javnost svoje pove. Ta odločitev je pomembna za mnoge, mnoge državljane. To ni odločitev enega ali dveh ministrstev, ni odločitev vlade. Upam, da bo dovolj dolgo odprt javni dialog, da se bomo lahko tudi ostali v neki javni obravnavi opredelili.
Če bi šli v ponovno vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika, je tu tudi ekonomska komponenta. Letalska industrija je zdaj v popolnoma drugi situaciji kot tri ali štiri leta nazaj, ko smo ugasnili svojega letalskega prevoznika, potem so tu tudi kadrovski resursi, dovoljenja ipd.
S stališča podnebja pa je jasno, da to ne bo pripomoglo k nacionalnim podnebnim ciljem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje