Nasilje nad 85-letnim pacientom: kazenska ovadba in nenavadni manevri klinike

Foto: PROFIMEDIA

Zoper zdravstvenega tehnika, ki naj bi avgusta lani udaril pacienta na Nevrološki kliniki in mu grozil, da ga bo ubil, je policija na pristojno okrožno državno tožilstvo podala kazensko ovadbo. Čeprav nam je vodstvo klinike takrat zagotovilo, da z zaposlenim pred tem niso imeli težav, smo izvedeli, da ga je dobrega pol leta pred tem zaradi nasilja prijavila dijakinja na praksi. Kako so takrat ukrepali? In zakaj je obe prijavi obravnavala žena strokovnega direktorja Nevrološke klinike?

Policija je zaradi incidenta, ki se je na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana zgodil konec avgusta lani, podala kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja grožnje. “V predmetni zadevi je bila zoper osumljeno osebo po vseh zbranih obvestilih sredi meseca januarja 2024 na pristojno okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podana kazenska ovadba zaradi suma kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena kazenskega zakonika,” so za N1 pojasnili na ljubljanski policijski upravi.

Drugi odstavek 135. člena kazenskega zakonika navaja, da kdor stori dejanje grožnje “z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta”.

85-letnega pacienta naj bi dvakrat udaril in mu grozil s smrtjo

Kot smo septembra lani razkrili na N1, se je incident zgodil v nedeljo, 20. avgusta, na oddelku intenzivne nege kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo. Naš vir s klinike, ki je bil po dogodku v stiku z žrtvijo, nam je povedal: “Pacient je več zaposlenim povedal, da ga je tehnik dvakrat udaril po glavi oziroma po ustih. Zagrozil mu je, da ga bo ubil, če se ne bo nehal dreti.” Zaposlenega naj bi zelo razjezilo to, da pacient ni želel sodelovati pri negi. “Pacient je bil vznemirjen, bal se je. Tehnik pa ni nehal kričati nanj,” nam je še povedal vir.

Nevrološka klinika — Foto: David Bole/N1

Pred dnevi smo govorili s svojci tega pacienta. Potrdili so nam, da so s kazensko ovadbo zoper zdravstvenega tehnika seznanjeni. Povedali so nam, da je bil gospod, takrat star 85 let, na intenzivnem oddelku Nevrološke klinike zaradi kapi in da je bil v bolečinah. Za incident je najprej povedal eni od zaposlenih, ne svoji družini. “Ko nam je pozneje povedal, kaj se mu je zgodilo, smo bili pretreseni – posebej ker se je to zgodilo v bolnišnici, kjer res ne pričakuješ česa takšnega.”

Kot so nam še povedali, upajo, da je vodstvo klinike sprejelo ustrezne ukrepe, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo.

Potem ko je policija potrdila, da je podala ovadbo, smo se z vprašanji ponovno obrnili tudi na Nevrološko kliniko oz. UKC, kjer pa so nam povedali, da z ovadbo niso seznanjeni.

Klinika izpeljala postopke šele po našem razkritju

Čeprav smo o incidentu prvič poročali več kot dva tedna po tem, ko je bil prijavljen, na kliniki do takrat še niso izpeljali nobenih postopkov. Šele po tem, ko smo o tem začeli poročati mediji (najprej smo o tem poročali na N1, sledili so še drugi, odzval pa se je celo predsednik vlade Robert Golob), so na kliniki napovedali razširjeni varnostni pogovor. Ta je bil opravljen skoraj tri tedne po prijavi domnevnega nasilja.

Kot so nam pozneje sporočili iz enote za odnose z javnostmi UKC, so na tem razgovoru “nesporno” ugotovili, da je “prišlo do verbalnega nasilja zaposlenega nad pacientom, ki je bil v času dogodka zmeden in je s svojimi dejanji ogrožal lastno varnost”, sumov fizičnega nasilja pa da niso potrdili. Proti zdravstvenemu tehniku je bil septembra izdan predlog opozorila pred izredno odpovedjo delovnega razmerja.

Zakaj takoj po prijavi niso izvedli izrednega strokovnega nadzora, kot je običajno v takšnih primerih, nam takrat niso odgovorili. Da bo “za dodatno razjasnitev okoliščin dogodka” vendarle izveden tudi izredni interni strokovni nadzor, so se odločili naknadno, vendar pa predmet tega nadzora ni bil sam dogodek, ampak “obvladovanje nemirnih pacientov” na tem oddelku.

Po naših informacijah sicer pacient, ki je podal prijavo nasilja, ni bil deliričen, kot izhaja iz poročila strokovnega nadzora. Potem ko smo jim minuli teden ponovno poslali vprašanja o tem primeru, so nam v četrtek z UKC odgovorili, da je bil “pacient v času dogodka nemiren in zmeden, izpulil si je vensko kanilo in je posledično močno krvavel”. “Smiseln stik z njim ni bil mogoč,” so dodali.

ZDRAVSTVO — Slika je simbolična (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Po incidentu delal na istem oddelku, kjer je ležal pacient

Zdravstveni tehnik, ki naj bi udaril 85-letnega pacienta in mu grozil, je po navedbah več virov s klinike tudi po incidentu delal na oddelku, kjer je v tistem času še ležal domnevno napadeni. Takšna situacija je po naših informacijah trajala več dni. Na UKC so pozneje zatrdili, da je zdravstveni tehnik delal pod nadzorom, vendar pa naši viri opozarjajo, da to ne drži. V nočnih izmenah naj bi bil na oddelku celo sam s študentko, ki je tam opravljala prakso.

Z UKC so nam v četrtek prvič sporočili, da je bil tehnik premeščen na drug oddelek. Kdaj je bil premeščen, niso navedli, po naših informacijah pa še pred nekaj dnevi takšnega ukrepa ni bilo.

O delu tehnika pod nadzorom pa so nam iz UKC pred dnevi pojasnili: “Zdravstveni tehniki vedno delajo v paru, ker en sam ne more oskrbeti pacienta. Sodelavci imajo nalogo, da spremljajo delo v timu in v primeru odstopov poročajo nadrejenim, tudi v konkretnem primeru zaposlenega.” A iz navedenega lahko sklepamo, da pod nadzorom delajo vsi zdravstveni tehniki ves čas in da torej delo pod nadzorom ni bilo uvedeno kot ukrep po avgustovskem incidentu. “Od prijave dalje nismo zabeležili nobenih posebnost povezanih z delom tega zdravstvenega tehnika,” so še zagotovili.

Januarja 2023 istega tehnika prijavila dijakinja na praksi

Kot smo poročali že septembra, je bil ta zdravstveni tehnik po navedbah več naših virov že v preteklosti grob do pacientov. Nanje naj bi pogosto kričal, čemur so bili priča tudi drugi zaposleni. Ti naj bi o neprimernem vedenju obveščali tudi nadrejene. “Izvajali so neke pogovore, za konkretne ukrepe pa se glavna medicinska sestra in vodstvo oddelka nista nikoli odločila,” je za N1 dejal vir.

V enoti za stike z javnostmi UKC so 8. septembra, dan po tem, ko smo prvič poročali o incidentu, zagotovili, da zaposleni, ki da je dolgoletni sodelavec Nevrološke klinike, doslej ni bil vpleten v “dogodek nasilne narave”. Dodali so, da podobnega dogodka na kliniki doslej niso obravnavali.

Vendar pa smo pozneje izvedeli, da se je vodstvo Nevrološke klinike že v preteklosti ukvarjalo s prijavo proti temu tehniku. Januarja 2023 jo je po naših informacijah podala dijakinja srednje zdravstvene šole, ki je bila na Nevrološki kliniki na obvezni praksi. Zdravstvenega tehnika je prijavila zaradi domnevno nasilnega vedenja nad pacientom, ki naj bi mu bila priča.

Na UKC so nam odgovorili, da je dijakinja “napačno razumela proces dela”. “Podrobno smo preučili prijavo domnevnega nasilja nad pacientom, ki naj bi se zgodilo januarja 2023. Na razširjenem varnostnem razgovoru smo ocenili, da izhaja iz napačnega razumevanja procesa dela dijakinje, ki ni imela predhodnih izkušenj s pacienti z moteno zavestjo,” so v odgovoru na naša vprašanja zapisali v enoti za stike z javnostmi.

Nevrološko kliniko smo zaprosili za anonimizirani zapisnik tega razširjenega varnostnega razgovora, v katerem so med drugim opis dogodka in izjave prič, a so na UKC našo prošnjo zavrnili z argumentom, da bi bila ob razkritju “lahko ogrožena varnost pacientov in nadaljnji razvoj varnostne kulture v ustanovi”, saj da obstaja “resno in realno tveganje, da zaposleni ne bi več sporočali odstopanj”.

Postopke vodila žena strokovnega direktorja

Postopke v zvezi z obema prijavama nasilja je na Nevrološki kliniki, ki jo vodi strokovni direktor dr. Simon Podnar, vodila koordinatorka sistema vodenja kakovosti Nataša Podnar, ki je žena Simona Podnarja. Na UKC so potrdili, da “omenjena skupaj z zdravnico za kakovost koordinira vse postopke v zvezi s prijavljenimi odkloni na Nevrološki kliniki”.

Vir, ki je zaposlen na kliniki, je opozoril, da naj bi šlo pri njenem imenovanju na to funkcijo za navzkrižje interesov, saj da naj prijavljenih odklonov zaradi pripadnosti možu ne bi mogla obravnavati objektivno.

Tudi v primeru incidenta avgusta lani naj bi se na kliniki veliko več ukvarjali z vprašanjem, kako je informacija prišla do novinarjev, kot pa z ukrepi, ki bi bili potrebni za izboljšanje kakovosti in varnosti oskrbe pacientov. Razmišljali naj bi celo o detektivih, ki naj bi ugotavljali, kdo od zaposlenih se pogovarja z novinarji.

Na UKC so na očitek o tem, da gre pri imenovanju Nataše Podnar na funkcijo koordinatorke sistema vodenja kakovosti zaradi družinske povezave s strokovnim direktorjem za tveganje navzkrižja interesov, odgovorili, da je “kakovostno delo v interesu ne le koordinatorja kakovosti, ampak tudi strokovnega direktorja Nevrološke klinike, v prvi vrsti pa pacientov”.

Dr. Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike (Foto: Tamino Petelinšek/STA)

Navzkrižja interesov ne vidijo

“Potencialni” konflikt interesov so rešili tako, da koordinatorka ni več uradno podrejena strokovnemu direktorju, saj je ta pooblastilo za vodenje ob njenem imenovanju prenesel na drugega strokovnega vodjo, ki da od takrat odobrava njena izobraževanja in dopuste, so še pojasnili na UKC. Njeno strokovno delo pa po njihovih navedbah “v veliki meri” koordinirajo strokovni vodje na ravni kliničnega centra in ne strokovni direktor, torej njen mož.

Kot so še pojasnili, se je ta izločil iz postopkov o njenem imenovanju na to funkcijo, zato konflikta interesov po njihovi oceni ni.

Klinika sofinancirala magistrski študij

A zakaj so med vsemi zaposlenimi na Nevrološki kliniki za koordinatorko sistema vodenja kakovosti imenovali prav ženo strokovnega direktorja, kljub, kot so zapisali, “potencialnemu” konfliktu interesov? Na to vprašanje nam niso eksplicitno odgovorili. Navedli so le, da jo je na to funkcijo predlagal strokovni vodja zdravstvene nege na Nevrološki kliniki.

Ker so nam na UKC najprej pojasnili, da je Nataša Podnar funkcijo koordinatorke sistema kakovosti opravljala od septembra 2018, z letom 2023 pa je “prevzela funkcijo s končanim magisterijem”, nas je zanimalo, ali je torej 7. stopnja izobrazbe pogoj za opravljanje funkcije, in če je, zakaj je bila za koordinatorko imenovana, še preden je takšno stopnjo izobrazbe imela. Z UKC so pojasnili, da stopnja izobrazbe ni pogoj.

Nataša Podnar se je v študijskem letu 2019/2020, leto po začetku opravljanja funkcije koordinatorke kakovosti, vpisala na dveletni magistrski program na Fakulteti za organizacijske študije v Novem mestu, študij pa ji je sofinancirala Nevrološka klinika. Za njeno izobrazbo je namenila 3.000 evrov oziroma nekaj več kot polovico zneska šolnine. Poleti 2022 je Podnar magistrirala z nalogo Situacijsko vodenje in učinkovitost tima zdravstvene nege v kriznih situacijah.

V enoti za stike z javnostmi UKC so pojasnili: “Kot je splošno znano, se v zdravstvu soočamo z izjemnim/kritičnim pomanjkanjem kadra s področja zdravstvene nege. Z namenom pridobivanja in ohranitve kadra v tej poklicni skupini smo v UKC sprejeli številne ukrepe, med slednjimi tudi plačilo šolnine tistim zaposlenim s področja zdravstvene nege, ki so za došolanje izrazili interes, zato torej zaposlena na Nevrološki kliniki ni izjema. Vir sredstev na nivoju celotnega UKC je iz naslova 20 odstotkov donacijskih sredstev za izobraževanje. UKC je iz tega naslova v istem obdobju delno kril stroške šolnine še petim zaposlenim Nevrološke klinike.”

Anketa pokazala nezadovoljstvo zaposlenih

Za komentar o ustreznosti imenovanja soproge strokovnega direktorja na funkcijo koordinatorke kakovosti smo zaprosili tudi Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Tam pravijo, da primera ne morejo komentirati, saj da organizacija dela v zavodih ni v njihovi pristojnosti.

V Zbornici – Zvezi, ki jo vodi Monika Ažman, sicer poudarjajo pomen uveljavitve sistema kakovosti in varnosti v zdravstvenih ustanovah. Pri tem je, kot navajajo v publikacijah, pomemben poudarek na osredotočenost na pacienta, podpora strokovnemu delu in razvoju zaposlenih, zagotavljanje učinkovite komunikacije med zaposlenimi in vključevanje najširšega kroga zaposlenih v sistem poslovanja.

Več virov na kliniki nas je opozorilo, da naj bi bili rezultati ankete med zaposlenimi na Nevrološki kliniki o organizacijski klimi prav na teh točkah skrb vzbujajoči. Na kliniki namreč izvajajo tako imenovano merjenje organizacijske klime, kar pomeni, da zaposleni izpolnjujejo anketni vprašalnik o zadovoljstvu v organizaciji, kjer delajo. Postavljene trditve ocenjujejo z ocenami od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, 5 pa, da se z njo zelo strinjajo.

Iz poročila za leto 2022, ki so nam ga posredovali z UKC, izhaja, da so zaposleni na Nevrološki kliniki, ki so izpolnjevali anketo, izrazili najnižje strinjanje z navedbami, da tudi zaposleni sodelujejo pri postavljanju ciljev, da v organizaciji odpravljajo ukazovalno vodenje, da nadrejeni sprejemajo utemeljene pripombe na svoje delo, da zaposleni dobijo dovolj informacij o tem, kaj se dogaja v drugih enotah …

Avtorji poročila – izvajalec je podjetje OCR – so poudarili, da “rezultati meritev organizacijske klime kažejo percepcijo (dojemanje) zaposlenih”. “Za boljšo uporabo rezultatov in za pripravo akcijskih načrtov se morajo vodje vprašati o globljih vzrokih za takšno percepcijo. Pomemben del procesa razmišljanja je dialog s podrejenimi o rezultatih.”

UKC: Iz rezultatov ne moremo sklepati o širši sliki

Z UKC so nas opozorili, da je v raziskavi sodelovalo samo 20 odstotkov zaposlenih na Nevrološki kliniki, kar je premajhen vzorec, da bi lahko sklepali o širši sliki. Dodali pa so tudi, da izsledki ne odstopajo bistveno od rezultatov na ravni UKC Ljubljana in na ravni panoge zdravstva. Opozorili so še, da je pri interpretiranju rezultatov treba upoštevati številne predpostavke in omejitve, denimo da anketirani prilagaja odgovore družbenim pričakovanjem, prav tako pa da bi za boljše razumevanje potrebovali več analiz.

“Rezultate raziskav spremljamo, z njimi seznanjamo vodstva enot in na tej osnovi vodstva enot tudi pripravljajo in uvajajo ustrezne ukrepe,” so še zagotovili na UKC.

Več naših virov je zatrdilo, da vodstvo Nevrološke klinike bistvenih ukrepov, katerih cilj bi bilo izboljšanje organizacijske klime, še ni uvedlo.

Zbornica – Zveza za redni nadzor na nevrologiji, a čaka na soglasje ministrstva

Z Zbornice – Zveze so nam pred dnevi sporočili, da so v začetku oktobra lani vodstvo UKC Ljubljana pozvali, da jim posreduje zaključno poročilo izrednega notranjega nadzora na Nevrološki kliniki. “Ker zaključnega poročila nismo prejeli, smo zavod 26. februarja letos ponovno pozvali k posredovanju končnega poročila notranjega nadzora,” so navedli.

Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze (Foto: Boštjan Podlogar/STA)

V Zbornici – Zvezi, ki na podlagi javnega pooblastila izvaja redne strokovne nadzore s svetovanjem, načrtujejo redni strokovni nadzor tudi na Nevrološki kliniki, kjer naj bi pregledali celotno organizacijo dela na področju zdravstvene nege. “Dodatno pa sta predvidena poglobljen pregled prepoznave, obravnave in ukrepov v primeru prepoznanih nasilnih dejanj in ugotavljanje odstopanj pri delu zdravstvenega tehnika, ki se mu očitajo nasilna oziroma agresivna dejanja do pacientov,” so še zapisali.

Predlog programa strokovnih nadzorov, v katerem je predviden tudi nadzor na Nevrološki kliniki, so konec oktobra poslali v soglasje na ministrstvo za zdravje, vendar pa soglasja “kljub večkratnim intervencijam” do 27. februarja niso prejeli, so opozorili v Zbornici – Zvezi.