Nihče na pogrebu ne izgovarja njihovih imen, nihče ne joče na njihovih grobovih

V slovenskih rekah, gozdovih in na cestah umirajo ljudje, za katere se zdi, da so nevidni. Njihove smrti v javnosti niso problematizirane. Na njihovih pogrebih nihče ne žaluje, njihove grobove umikamo na rob pokopališč. Imena pogosto dobijo šele potem, ko so že pokopani. Preberi več