Številke okuženih v Sloveniji so letos na začetku avgusta že bistveno večje kot lani ob tem času. Virus je nekajkrat bolj nalezljiv in epidemija dobiva nov zagon. Precepljenost zaostaja za povprečjem EU in napreduje odločno prepočasi. Največ pozornosti pa je namenjene majhnemu tveganju, da se cepljeni okužijo in širijo bolezen, in ne velikemu tveganju, da necepljeni preplavijo bolnišnice.

4. avgusta lani, v torek, smo v Sloveniji potrdili 18 primerov okužb z virusom SARS-CoV-2. Pozitivnih je bilo manj kot 2 odstotka testov. 4. avgusta letos, v sredo, smo jih potrdili 138. Pozitivnih je bilo 8,5 odstotka testov. Rast novih primerov okužb, kakršno doživljamo v teh dneh, smo lani doživljali konec septembra.

Zaradi cepljenja je sicer pomemben delež ljudi manj dovzeten za okužbo, a ob zgolj 39-odstotni precepljenosti in mnogo bolj nalezljivi različici delta se virus brez težav širi med prebivalstvom.

“Trenutno, sredi poletja, so res najmanj ugodni pogoji za širjenje virusa, pa se različica delta vseeno hitro širi. Iz tega lahko sklepamo, da bo jesen ob (pre)nizki precepljenosti res težka,” ugotavlja epidemiolog Mario Fafangel, vodja Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

“To ni strašenje, to je glede na podatke iz drugih držav dejstvo. Edino upanje, ki nam ostaja, je, da bo pritisk na bolnišnice vseeno nekoliko manjši kot lani. A tudi v tem primeru bi potrebovali višjo precepljenost v najbolj ogroženih starostnih skupinah, da bi se lahko zanašali na to.”

Različica delta je na hitro popolnoma prevladala med novimi primeri okužb, tako v Sloveniji kot v večini drugih evropskih držav.

Če je različica alfa, s katero smo se spopadali dobršen del letošnjega leta, primat v Sloveniji prevzela v desetih tednih od prvega zaznanega primera, je delta za to potrebovala le dobre štiri tedne.

Delta različica je veliko bolj nalezljiva kot ostale različice. V povprečju se širi 2x hitreje kot alfa različica. #cepimose pic.twitter.com/lnsI1Hh7HT

— NLZOH (@NLZOH_si) August 5, 2021

Glede na še nerecenzirano kitajsko raziskavo je količina virusa pri ljudeh, okuženih z različico delta, v povprečju kar tisočkrat večja kot pri okuženih s prvotno različico virusa, zaznano leta 2019 na Kitajskem.

Kot pravi Mario Fafangel, je večja nalezljivost različice delta opazna tudi pri sledenju stikov okuženih. “V zadnjem času od visoko tveganih stikov, ki jih prepoznamo ob sledenju stikov, zboli približno 20 odstotkov ljudi. To je ogromno. Analize širjenja prejšnjih različic so pokazale, da je tudi v okoljih z visokim tveganjem za okužbo, kot so gospodinjstva, zbolelo približno 10 odstotkov visoko tveganih stikov. Vpliv večje nalezljivosti delte je opazen.”

Okužbe cepljenih

Medtem ko cepiva tudi v primeru različice delta ostajajo visoko učinkovita proti hujšemu poteku bolezni, pa raziskave kažejo nekoliko slabšo učinkovitost pri preprečevanju okužbe. Posledično se je nekoliko povečalo število okužb pri polno cepljenih.

Po najnovejši raziskavi britanskega Imperial Collegea je bilo kar 44 odstotkov vseh primerov okužb odkritih pri cepljenih. Pri tem se je treba zavedati, da je polno cepljenih že skoraj 60 odstotkov prebivalcev Združenega kraljestva, kar logično povečuje možnost, da se kdo okuži kljub cepljenju. Cepiva niso 100-odstotno učinkovita. Ključna ugotovitev raziskave je, da imajo v pogojih prevlade različice delta cepljeni še vedno trikrat manjše tveganje za okužbo kot necepljeni. Kar se tiče tveganja za hud potek bolezni in hospitalizacijo je razlika v tveganjih seveda še bistveno večja.

Odprto in zelo izpostavljeno je v zadnjem času tudi vprašanje, ali lahko tisti, ki se okužijo kljub cepljenju, okužbo širijo dalje. Najbolj je k izpostavljenosti vprašanja pripomogel interni dokument ameriškega Centra za nadzor bolezni (CDC), ki navaja, da bi lahko bili v primeru okužbe z različico delta “cepljeni enako kužni kot necepljeni”.

Res je bilo v zadnjem času objavljenih več poročil o izbruhih okužb z različico delta, pri kateri so okužbo širili tudi cepljeni, kar s pomanjkljivim kontekstom potem povzemajo mediji in z napačnimi interpretacijami izkoriščajo anticepilci.

“Če bi bili vsi cepljeni, bi bilo epidemije konec.”

“Da, tveganje za okužbo pri cepljenih je v primeru različice delta nekoliko večje kot pri prejšnjih različicah,” komentira Mario Fafangel. “To so nam pokazale že raziskave učinkovitosti cepiv proti novim različicam.”

Dokument CDC tako po njegovem mnenju ne prinaša nič revolucionarno novega. “Za okužbe pri cepljenih vemo, da se dogajajo, vemo pa tudi, da se dogajajo v bistveno manjši meri v primerjavi z necepljenimi. Vemo, da cepiva nudijo izjemno dobro zaščito pred hujšim potekom bolezni in hospitalizacijo.”

Vsi tisti, ki so se v Sloveniji okužili kljub cepljenju, so imeli blažji potek bolezni.

Veliko pozornosti so pri CDC namenili dejstvu, da nekatere raziskave pri okužbah cepljenih ugotavljajo enako količino virusa kot pri okužbah necepljenih. Iz tega naj bi po njihovem sledil sklep, da utegnejo cepljeni virus prenašati enako kot necepljeni. “To je seveda daleč od resnice,” pravi Fafangel.

“Nikakor ni res, da je tveganje za prenos okužbe pri cepljenih enako kot pri necepljenih – tveganje je bistveno manjše. Tveganje, da se cepljena oseba dejansko okuži, je bistveno manjše kot pri necepljenih. Čas, v katerem je cepljena oseba, ki se vendarle okuži, kužna, je pomembno krajši. Iz tega izhaja, da je tveganje, da bi cepljeni širili okužbo, bistveno manjše.”

When post-vaccination Delta breakthrough infections do occur, they are much shorter in duration (and less potential for spread) than in unvaccinated people. https://t.co/n1DPHeHwTO preprint today pic.twitter.com/rpJuQtfk2v

— Eric Topol (@EricTopol) July 31, 2021

Igra verjetnosti

S povečevanjem deleža cepljenih se, ne glede na to, katera različica virusa kroži, poveča tudi število okužb, ki se zgodijo kljub cepljenju. Pri interpretaciji podatkov o okužbah pri cepljenih je zato treba biti zelo previden, svari Mario Fafangel:

“Če imamo zelo veliko skupino cepljenih z majhnim tveganjem za okužbo in majhno skupino z velikim tveganjem za okužbo, se lahko zgodi, da bo med okuženimi več cepljenih kot necepljenih.”

Osredotočenost na okužbe, ki se zgodijo pri cepljenih, je po njegovem mnenju popolnoma zgrešena.

“Da, obstaja tudi možnost, da se cepljena oseba okuži in širi virus. A če bi imeli precepljeno celotno populacijo, bi bilo pandemije konec. Kakšen prenos bi se sicer še zgodil, a bolezen bi potekala v blagi obliki, bolnišnice pa bi skorajda samevale.”

S tem, ko se toliko ukvarjamo s tveganjem za prenos okužbe pri cepljenih, kar nekako zapostavljamo resnični problem – skupino necepljenih. “Tukaj pa je tveganje za okužbo in nadaljnji prenos desetkrat ali dvajsetkrat večje. In bolj kot bo virus razširjen v populaciji, večja bo razlika v tveganju med skupinama cepljenih in necepljenih.”

Glede na podatke NIJZ je trenutno tveganje za okužbo pri cepljenih v Sloveniji približno štirikrat manjše kot pri necepljenih.

21. junij – 1. avgust:
➡️ Hospitalizirani: 56 necepljenih, 3 cepljene osebe.
➡️ Novi primeri: 2538 necepljenih, 303 cepljene osebe. pic.twitter.com/Nou0z7qn5g

— Sledilnik COVID-19 (@sledilnik) August 6, 2021

Miselni okvir, s katerim stopamo proti novemu valu, je tako po Fafanglovem mnenju napačen. “Pozornost ne sme biti na majhnem tveganju cepljenih, da se vseeno okužijo, ampak na realnem problemu – velikem tveganju pri necepljenih, da zbolijo in preplavijo bolnišnice.”

“Ob širjenju delte bo zelo varno biti cepljen, hkrati pa bo postalo zelo zelo tvegano ne biti cepljen. To je bistveno sporočilo podatkov, ki so na voljo.” – epidemiolog Mario Fafangel

S strahom v novo šolsko leto

Novi val epidemije tako v Sloveniji kot drugod poganjajo predvsem mlajši, pri katerih je delež cepljenih najmanjši. Največ novih okužb je vsakodnevno zaznanih v starostni skupini od 15 do 24 let. Ko se bodo septembra spet odprle šole, utegnejo okužbe eksplodirati.

Že precepljenost mladih, starejših od 12 let, je izredno nizka, za mlajše od 12 let pa cepivo sploh še ni na voljo in ga vsaj še nekaj mesecev tudi ne bo.

Virus se bo torej ob odsotnosti organiziranega zmanjševanja tveganja za okužbo hitro širil po razredih. Prvotna želja epidemiologov, da bi dosegli visoko precepljenost odraslih, s katero bi posredno varovali tudi otroke, se očitno ne bo uresničila. Vsaj ne pravočasno, da bi to imelo vpliv na začetku šolskega leta.

A tudi pri drugih ukrepih smo popolnoma premalo aktivni. “Za uspešen začetek novega šolskega leta imamo v rokah nekaj adutov, za katere pa se mi zdi, da jih ne izkoriščamo ravno optimalno,” pravi Fafangel.

Kot prvo bi morali začeti otroke od 12. leta začeti dejavneje spodbujati k cepljenju. V Avstriji bodo šole ob začetku šolskega leta začeli obiskovati cepilni avtobusi. Tudi Nemci, ki so bili sprva do cepljenja otrok zadržani, bodo začeli k temu aktivno spodbujati.

“To se mi zdi dobro, ker ob zanemarljivem tveganju zaščitimo posameznike pred okužbo in morebitnimi posledicami v obliki dolgotrajnih zdravstvenih težav, hkrati pa pomagamo obvladovati epidemijo.”

Poleg precepljenosti starejših otrok je, kot navaja Fafangel, za obvladovanje okužb v šolah ključno dostopno samotestiranje. Prav tako pomembna je zagotovitev varnega šolskega okolja, denimo z zapovedanim zračenjem in z namestitvijo čistilcev zraka v razrede. Nedavna raziskava ameriškega CDC navaja, da lahko z namestitvijo čistilcev zraka s HEPA filtrom v kombinaciji z zapovedanim nošenjem mask za 90 odstotkov zmanjšamo izpostavljenost kužnim delcem v zaprtem prostoru.

Vse naštete ukrepe najdemo tudi v avstrijskem načrtu za novo šolsko leto. “Masovno zapiranje šol v novem šolskem letu ni več opcija,” navajajo.

V Sloveniji vse poteka mnogo bolj stihijsko. Testiranje šolarjev bo v nasprotju z Avstrijo prostovoljno in s tem, če lahko sklepamo po spomladanskem odzivu, omejeno na ozek krog otrok.

Ministrstvo za izobraževanje sicer napoveduje, da bodo “v okvirih finančnih zmožnosti poiskali sredstva za sofinanciranje naprav za čiščenje zraka”, a na bolj konkretne poteze na tem področju še čakamo. Avstrijci so v ta namen že rezervirali 10 milijonov evrov.

Precepljenost učiteljev je skrivnost

Eden od pomembnih dejavnikov za varen začetek šolskega leta bi bila tudi visoka precepljenost učiteljskega kadra.

A tega podatka pristojni ne poznajo. Na ministrstvu za izobraževanje so nam lahko posredovali le podatke s konca marca, ko je potekala organizirana akcija cepljenja zaposlenih v šolah.

Takrat se je cepilo 39 odstotkov zaposlenih v osnovnih in 48 odstotkov zaposlenih v srednjih šolah. Kaj se je dogajalo od takrat, na ministrstvu ne vedo in napovedujejo, da bodo podatke poskušali pridobiti ob začetku šolskega leta.

Vprašanje obvladovanja okužb v šolah je tokrat še nekoliko bolj pereče kot lani. Virus je bolj nalezljiv, še vedno pa ni povsem jasno, ali je tudi bolj nevaren za mlajše. Na to bi lahko nakazovala nekatera poročila iz ZDA o polnih pediatričnih bolnišnicah.

“Glede hujšega poteka delte še nimamo vseh podatkov, a trenutno izkušnje iz ZDA vendarle kažejo nekoliko povečan pritisk na bolnišnice, čeprav večinoma zbolevajo mlajši,” je previden Fafangel.

Lockdown za cepljene ne bi smel veljati

Vse torej kaže, da se bližamo še eni jeseni, polni različnih omejitev, vključno z novim lockdownom, ki ga je v primeru prenizke precepljenosti napovedal premier Janez Janša.

A pri tem se postavlja vprašanje, koliko diskriminacije med cepljenimi in necepljenimi si lahko privoščimo. Bi se morali cepljeni držati enakih omejitev, kljub temu da predstavljajo bistveno manjše tveganje širjenja okužb?

“V tem trenutku je skoraj nujno, da imajo cepljeni določene ugodnosti,” meni Fafangel. “Če bomo spet vsi zaprti, kaj je sploh smisel in motivacija za cepljenje? Res nima smisla, da gremo še enkrat vsi skupaj čez celo leto pandemije, kjer morajo vsi spoštovati iste ukrepe. To je sicer res zelo nediskriminatorno, je pa, kar se tiče cepljenih, popolnoma neracionalno z vidika tveganja in z vidika obvladovanja epidemije.”

Tveganje za okužbo pri cepljenih mora biti družbeno sprejemljivo in tolerirano. “Karantena po tveganem stiku za cepljene ne velja. Teoretično se sicer lahko tudi oni okužijo in širijo okužbo, a glede na trenutne podatke o učinkovitosti cepiv je to tveganje bistveno manjše kot pri necepljenih in s tega vidika obvladljivo. Če ne sprejmemo določene stopnje tveganja, lahko ukrepe vlečemo v nedogled. Ničelno tveganje ne obstaja in verjetno nikoli več ne bo – virus bo ostal z nami.”

Necepljeni so in bodo ostali ključni pospeševalci epidemije. “Še enkrat poudarjam – če bi se vsi cepili, epidemije danes ne bi več bilo. Mislim, da se celo premalo poslužujemo razlikovanja med tem, kaj je omogočeno cepljenim in necepljenim.”