Lani, ko smo se ukvarjali s cepljenjem proti covidu-19, se je hkrati glede na najnovejše podatke NIJZ opazno zmanjšala precepljenost otrok proti večini ostalih nalezljivih bolezni. Rutinska cepljenja, ki jih pediatri praviloma izvajajo ob sistematskih pregledih v otroštvu, so bila zaradi "epidemičnih" razmer v zdravstvu otežena, hkrati pa je polarizacija javnosti glede cepljenja proti covidu-19 lani odprla vrata za nove neupravičene dvome o smiselnosti cepljenja nasploh. Nekatere otroške bolezni, ki jih zaradi cepljenja praktično ne vidimo več, so zaradi globalnih motenj v zdravstveni oskrbi zdaj že v nizkem štartu za vrnitev. Na svetovni ravni smo priča 80-odstotnemu porastu primerov ošpic.
Prvo cepivo, ki ga po programu obveznega cepljenja prejmejo slovenski otroci, je pri starosti treh mesecev šestvalentno cepivo, ki hkrati zaščiti proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence b, otroški paralizi in hepatitisu B. Do 18. meseca starosti morajo prejeti tri odmerke tega cepiva.
Gre za cepivo, ki smo ga začeli v Sloveniji uporabljati leta 2020. Pred tem je bilo v uporabi petvalentno cepivo, cepljenje proti hepatitisu B je bilo izvedeno posebej. Precepljenost generacij s petvalentnim cepivom se je v zadnjih letih gibala okoli 95 odstotkov. Precepljenost s šestvalentnim cepivom je lani po nedavno objavljenih podatkih NIJZ padla na 86,4 odstotka.
N1
Sočasno se lahko starši odločijo tudi za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, ki pri otrocih pogosto povzročajo vnetje srednjega ušesa, a je cepljenje zgolj priporočljivo in brezplačno, ne pa tudi obvezno. Leta 2020 je bilo do starosti 18 mesecev proti pnevmokoknim okužbam polno cepljenih nekaj manj kot 70 odstotkov otrok. Lani zgolj nekaj več 58 odstotkov.
N1
Drugačna pa je slika pri še enem pomembnem cepljenju v predšolskem obdobju – tistem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Prav to cepljenje je v zadnjih dveh desetletjih praviloma veljalo za najbolj “kontroverzno”, saj ga je britanski zdravnik Andrew Wakefield leta 1998 zmotno povezal z nastankom avtizma in s tem svojim zavajanjem sprožil nastanek novodobnega proticepilskega gibanja.
Precepljenost s tem cepivom se sicer v Sloveniji neprestano zvišuje že od leta 2016, ko so pediatri na primarni ravni, zaskrbljeni zaradi nizke precepljenosti, zagnali akcijo spodbujanja cepljenja. In pandemija tega trenda ni prelomila. Lani je precepljenost s tem cepivom prvič po letu 2012 presegla želenih 95 odstotkov.
N1
K temu je verjetno veliko pripomogla tudi sprememba zakonodaje v letu 2020, ki je precepljenost proti ošpicami, mumpsu in rdečkam postavila kot pogoj za vključitev otrok v javno financirane vrtce. “Starši so tudi zaradi potrdila za vključitev v vrtec bolj zainteresirani za pravočasno cepljenje otrok s prvim odmerkom tega cepiva,” nam je povedala mariborska pediatrinja Špela Žnidaršič Reljič, vodja skupine za cepljenje pri Sekciji za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva. “Pri drugih cepljenjih pa jih moramo bistveno bolj spodbujati in večkrat vabiti na preglede.”
Drugi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam naj bi otroci prejeli v starosti 5–6 let, praviloma na sistematskem pregledu pred vstopom v osnovno šolo. V šolskem letu 2020/2021 ga je prejelo manj kot 91 odstotkov otrok.
N1
Opazen upad se je po podatkih NIJZ zgodil pri (neobveznem) cepljenju proti okužbam s HPV, s katerim se je mogoče dokazano zaščititi pred določenimi vrstami raka, v prvi vrsti rakom na materničnem vratu. V šolskem letu 2019/2020 je bilo proti HPV cepljenih skoraj 60 odstotkov deklic v šestem razredu osnovne šole, v šolskem letu 2020/2021 je precepljenost upadla pod 50 odstotkov.
N1
Po drugi strani je cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki je predvideno ob sistematskem pregledu v tretjem razredu osnovne šole, opravilo za dve odstotni točki več otrok kot v šolskem letu 2019/2020.
N1
Bolezni, karantene, zapiranje šol …
Koliko je k zaznanemu upadu precepljenosti prispevalo povečanje nezaupanja v cepiva, ki je posledica razgretih razprav v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 in izdatnega širjenja teorij zarot, je za zdaj težko reči. Dejstvo je namreč, da je bilo delovanje zdravstvenega sistema med epidemijo okrnjeno in da je bilo izvajanje preventivnih programov, kamor spadajo sistematski pregled in cepljenja, bistveno oteženo.
Pediatri so se najprej spopadali s pomanjkanjem zaščitne opreme, zaradi ustanavljanja covidnih oddelkov pa tudi s pomanjkanjem prostorov in kadra. Odpovedani so bili vsi skupinski šolski sistematski pregledi, otroci so bili nanje vabljeni individualno. Ambulante so po vsakem pregledu razkuževali in zračili. Velikokrat so starši prihod odpovedali zaradi bolezni, karantene, nekateri tudi zaradi strahu pred okužbo. Težave sta povzročala zapiranje šol in dijaških domov ter zaustavitev javnega potniškega prometa.
Kot so nam povedali na NIJZ, je verjetno prav to odločilno vplivalo na upad precepljenosti. “Glede na informacije, ki smo jih dobili od izvajalcev cepljenja, je eden od pomembnih razlogov za znižano precepljenost v letu 2021 zamik cepljenja pri številnih otrocih zaradi bolezni in drugih dejavnikov, kot so karantene, izolacije, šola na daljavo, spremenjeno delovanje zdravstvenega sistema med pandemijo covida-19 …”
Žiga Živulovič jr./BOBO
Temu pritrjuje tudi Špela Žnidaršič Reljič. Po njenih besedah je velik del zaznanega upada precepljenosti zgolj navidezen, zaradi zamud pri cepljenju, ki jih zbrani podatki ne upoštevajo. “Zaradi številnih ovir in omejitev pri izvajanju preventivnih pregledov in cepljenj nam vseh ni uspelo izvesti v predvidenem časovnem obdobju. Večinoma smo jih izvedli z zamikom v naslednjem letu, kar pa med podatki o deležu cepljenih ni zajeto, saj je pri zajemu podatkov ostal enak časovni okvir.”
Pri cepljenju proti okužbam s HPV jim denimo vseh mladostnic v Sloveniji ni uspelo pregledati v šestem razredu osnovne šole, ko je predvideno cepljenje, temveč so pri nekaterih preventivne preglede in cepljenja izvedli v naslednjem letu – torej v sedmem razredu. “Pri zajemu podatkov te cepljene mladostnice niso vključene, saj se podatki poročajo le za šestošolke. Torej je precepljenost proti HPV bistveno višja od prikazane.”
Velik del prikazanega ogromnega upada precepljenosti s šestvalentnim cepivom proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu itd. naj bi bil posledica spremenjene sheme cepljenja in neprilagojenega statističnega poročanja o cepljenju, saj je vsak otrok, ki se mu ni uspelo udeležiti sistematskega pregleda pri 18 mesecih, v statistiki štel kot necepljen.
Žiga Živulović jr./BOBO
Na nižjo precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam bi lahko vplivalo povečanje števila odlogov šolanja, ko starši otroka dodatno leto zadržijo v vrtcu. Cepljenje se namreč izvaja ob sistematskem pregledu pred vstopom v osnovno šolo v starosti 5–6 let. “Marsikdaj se starši teh otrok ne odzovejo na vabila za sistematski pregled. Tako so prvič pregledani za vstop v šolo eno leto kasneje in cepljeni z enoletnim zamikom,” je navedla Špela Žnidaršič Reljič.
V njeni ambulanti je lani za odlog šolanja zaprosila skoraj četrtina staršev otrok, za katere je bil glede na starost predviden vstop v osnovno šolo.
“V življenju me ne prepričate več o nobenem cepljenju …”
Čeprav je torej zaznan upad cepljenja v dobršni meri zgolj posledica pandemičnih zamud v zdravstvu in prepleta nekaterih drugih dejavnikov, pa se po mnenju Špele Žnidaršič Reljič pozna tudi vpliv širjenja zavajajočih informacij v zvezi s cepivi proti covidu-19 in povečanega nezaupanja v stroko, znanost in avtoritete. “Iz lastnih izkušenj in po mnenju precejšnjega števila pediatrov in šolskih zdravnikov menim, da je predvsem v letu 2021 nekoliko upadlo zaupanje v cepljenje.”
Nasprotniki cepljenja so z zavajajočimi objavami o cepljenju proti covidu-19 dobili veliko novih sledilcev. Informacije o domnevno škodljivih učinkih cepiv so prodrle v informacijske mehurčke številnih ljudi, ki jim prej niso bili izpostavljeni.
Protest proticepilcev v Ljubljani decembra lani (Borut Živulović/Bobo)
Ko je NIJZ aprila letos na Facebooku objavil povezavo do brošure o programu obveznega cepljenja otrok, se je pod objavo nabralo več kot 400 komentarjev, večinoma izrazito negativno nastrojenih.
“V življenju me ne prepričate več o nobenem cepljenju …” se je glasil eden od njih.
“Vi niste normalni … cepivo za cepivom … Ni čudno, da skoraj ni več zdravega otroka!”
“Hvala bogu, da se je zgodila korona … So stvari postale fejst očitne in jasne. So pa bili časi, ko sem dejansko verjela, da so cepiva za nekaj dobra …”
To seveda ni reprezentativen vzorec. Nasprotniki cepljenja so bili od nekdaj bolj glasni in “bojno” razpoloženi, razprtije v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 pa so jim dale še dodaten zagon.
Polarizacija glede cepljenja proti covidu-19 se je najbolj zaostrila v drugi polovici leta 2021, tako da bo treba za zanesljivejše podatke o morebitnem povečanju zavračanja cepljenja počakati vsaj na podatke za letošnje leto, ko se bo po pričakovanjih dokončno normaliziralo tudi delovanje zdravstva in bodo pediatri skušali odpraviti vse nakopičene zaostanke. “Primarni pediatri in šolski zdravniki si izjemno prizadevamo, da bi izvedli vsa obvezna in priporočena cepljenja ter preventivne preglede otrok,” je dejala Žnidaršič Reljič. “Precejšen delež jih je izvedlo preventivne preglede in cepljenja v celoti. Ponekod pa jih bomo zaradi pomanjkanja zdravnikov še dalj časa izvajali z zamikom.”
Skepsa in nerazumevanje pred epidemijo
Zaskrbljujoča raven nezaupanja v cepljenje je bila sicer v Sloveniji prisotna že pred epidemijo covid-19. Leta 2018 objavljena raziskava o odnosu do cepljenja, ki sta jo izvedla NIJZ in FDV, je denimo na vzorcu 1700 mater majhnih otrok ugotovila, da jih v cepljenje zaupa manj kot polovica, več kot tretjina pa je neopredeljenih.
Nekaj nelaskavih ugotovitev je prinesla tudi javnomnenjska raziskava Eurobarometer o odnosu evropske javnosti do cepljenja iz leta 2019. Med drugim je v njej ravno Slovenija najbolj izstopala po deležu sodelujočih, ki so zmotno menili, da cepiva preobremenijo in oslabijo imunski sistem.
N1
“Nakazuje se izguba zaupanja”
Z upadom precepljenosti otrok se sicer spopadajo tudi v številnih drugih državah. Britanske zdravstvene oblasti denimo poročajo, da se je od začetka pandemije covida-19 zgodil “opazen padec v številu staršev in skrbnikov, ki svoje otroke pripeljejo na cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ter z drugimi cepivi”.
“Precej staršev nam pove, da so se sami poučili o cepivu in da ga zavračajo,” je za British Medical Journal nedavno povedala britanska pediatrinja Anne Noble. “Na to je na žalost očitno vplival tudi dvom o cepljenju proti covidu-19. Nakazuje se izguba zaupanja, kar je tako žalostno kot skrb vzbujajoče.”
O podobnih izkušnjah poročajo tudi ameriški pediatri. Kot je za New York Times povedal pediater Robert Froehlke, se mu je začelo dogajati, da cepljenje zavračajo starši, ki so prej brez pomislekov cepili svoje otroke.
Po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni se je precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v šolskem letu 2020/2021 v primerjavi z letom prej znižala s 95 na 94 odstotkov, novejši podatki, ki bi lahko podali boljšo sliko o učinkih covidne cepilne skepse na ostala cepljenja, pa še niso na voljo.
Letos 80 odstotkov več primerov ošpic kot lani
Po lanskih navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Unicefa je v letu 2020 zaradi pandemije covida-19 brez osnovnega cepljenja, predvsem v državah v razvoju, ostalo 23 milijonov otrok, največ po letu 2009 in za skoraj štiri milijone več kot v letu 2019.
“To so skrb vzbujajoče številke, ki kažejo, da bi lahko pandemija izničila več let napredka na področju rutinskih cepljenj in milijone otrok izpostavila potencialno smrtnim boleznim, ki jih je mogoče preprečiti,” je ob prestavitvi podatkov dejal dr. Seth Berkley, vodja organizacije GAVI, ki skrbi za koordinacijo cepljenja otrok v državah v razvoju. “Ne smemo pustiti, da bi bila zapuščina covida-19 vnovičen vzpon ošpic, otroške paralize in drugih ubijalcev.”
BOBO
Letos se ta zaskrbljenost do neke mere že materializira. Kot sta konec aprila poročala WHO in Unicef, je število potrjenih primerov ošpic po svetu v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani poskočilo za skoraj 80 odstotkov. Ob tem opozarjata, da so številke zelo verjetno še višje, a zaradi motenj v zaznavanju in poročanju, ki jih je prav tako povzročila pandemija, številni primeri verjetno niso zaznani.
Vojna v Ukrajini kot vališče novih izbruhov bolezni
Kriza, ki bi lahko povzročila večji izbruh katere od otroških nalezljivih bolezni, se dogaja tudi blizu nas. Ukrajina je že vrsto let eno od žarišč izbruhov ošpic. Še leta 2016 je bila precepljenost otrok manj kot polovična.
Protest v Kijev leta 2019 proti napovedi, da bi lahko cepljenje postalo pogoj za vključitev v vrtce in šole (Profimedia)
Leta 2019 so v državi potrdili 57 tisoč primerov ošpic, več kot polovico vseh zaznanih primerov na evropski celini in drugi največji izbruh tistega leta na svetu. Zahvaljujoč mednarodno podprti usklajeni akciji cepljenja se je leta 2020 precepljenost proti ošpicam dvignila na 85 odstotkov. Ruska invazija pa bi utegnila izničiti ves napredek.
“Ker vojna povzroča hude motnje v ukrajinskem zdravstvenem sistemu, smo resno zaskrbljeni zaradi potencialnega izbruha ošpic, ki bi lahko imel uničujoče zdravstvene posledice,” navajajo pri WHO.
Bolezni, ki smo jih v naših krajih s cepljenjem praktično izkoreninili, nam lahko kmalu spet potrkajo na vrata.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje