Jože Plečnik je najvidnejši slovenski arhitekt. Letos mineva 150 let od njegovega rojstva in ob koncu Plečnikovega leta se v N1 podkastu pogovarjamo o mitih, dejstvih, znanem in neznanem o Plečniku. Kaj bi Plečnik menil o sedanji Ljubljani? Kakšni so njegovi neuresničeni projekti? Kako v njem vsakdo, kot v ogledalu, vidi, kar želi videti?
Gosta tokratnega N1 podkasta o Plečniku sta dr. Bogo Zupančič, ki je direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), in Ana Porok, kustosinja Plečnikove hiše. V MAO so v četrtek, ob koncu Plečnikovega leta, odprli razstavo UNIVERSUM Plečnik: Od delavnice do mita.
“Gre za zelo kompleksno osebnost, zagotovo je najvidnejši slovenski arhitekt in tudi po vplivu, po tem, kar je dosegel tudi s študenti in sodelavci, se to odraža v prostoru,” strne dr. Zupančič bistvo o Plečniku.
Ana Porok nadaljuje: “Bil je arhitekt, oblikovalec, urbanist, profesor, ukvarjal se je z grafičnim oblikovanjem, tipografijo, oblikovanjem majhnih predmetov …”
Plečnik je svojo hišo poimenoval poskusna topla greda, v njej je preizkušal veliko materialov v manjšem merilu, v njej je bilo veliko arhitekturnih poskusov, razlaga Ana Porok in v N1 podkastu opiše tudi, kaj vse se še skriva v Plečnikovi hiši v Ljubljani. Zelo veliko Plečnikovih predmetov pa je tudi pri zasebnikih, pri sorodnikih njegovih študentov, dodaja dr. Bogo Zupančič.
Gosta v N1 podkastu slikovito pripovedujeta o življenju in delu Jožeta Plečnika. O tem, kaj ga dela velikega arhitekta, o pomenu javnega prostora in o tem, kaj nas o javnem prostoru učijo Plečnikova dela. Kaj bi rekel Plečnik, če bi se sprehodil po današnji Ljubljani? Kaj bi ga motilo? Katero delo ga najbolj reprezentira ali pa pooseblja? Kaj se dogaja in kaj bi se moralo dogajati s Plečnikovim stadionom, o katerem smo že pisali v rubriki Poglobljeno? Kako zelo je na Plečnika vplival njegov učitelj Otto Wagner, za katerega je kasneje zapisal “On je vstavil os mojega življenja.”? In kakšen je bil odnos Plečnika do njegovih učencev oziroma študentov? Kaj je terjal od njih in zakaj se je ena od njegovih študentk preimenovala, da je lahko mirno plesala?
Z gostoma smo se pogovarjali tudi o tem, katerih stvari o Plečniku javnost ne sliši pogosto. In katere so nekatere največje zmote o Plečniku. Katere neuresničene Plečnikove zamisli bi gosta izpostavila? Dr. Zupančič pravi, da vsekakor Katedralo svobode. In opiše, zakaj takrat ni prišlo do uresničitve te ideje slovenskega parlamenta. Kaj sta imeli s tem “afera informbiro” in politična klima v tistem času? In kaj je Plečnik načrtoval v bližini stavbe, v kateri je sedaj N1 oziroma kjer se snema tudi N1 podkast? “Meni pa je zelo ljub Plečnikov predlog Mesarskega mostu; pokriti, antični “tempelj” nad vodo, ki bi ga lahko uporabljali delno za tržnico, delno za kulturne dogodke. Zelo edinstven in prepoznaven most bi bil,” pravi Ana Porok. Zupančič pojasni, v kateri državi bi takšne projekte – v nasprotju s Slovenijo – takoj zgradili.
“Kadar me stvar prime, jo znam,” je stavek, ki ga v podkastu med drugim o Plečniku pove Ana Porok. Gledalci in gledalke, poslušalci in poslušalke pa lahko med drugim izvejo tudi nekatere “slabe plati” Plečnika. Danes smo se tu pogovarjali o tem humanem, človeškem pristopu, a ko sem jaz študiral arhitekturo, se je o Plečniku govorilo kot o avtoritativnežu, pove Zupančič. Kdor je delal z njim, je delal izjemno veliko, bila je disciplina in strogost. … “Različni ljudje in različna obdobja ga res različno vidijo,” poudarja Zupančič.
Po drugi strani naj bi študentom Plečnik dajal svoj denar. Zakaj, izveste v podkastu. Tudi o tem, kaj je bil; skromen, ambiciozen, dober piarovec, mističen? Celoten N1 podkast o Plečniku si lahko pogledate v spodnjem video posnetku ali pa ga poslušate v tonskem posnetku na koncu članka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje