Družbene spremembe v načinu življenja se odražajo tudi v vrstah poškodb. Te spremembe pri svojem delu opažajo tudi zdravniki. Medtem ko je dobra novica, da hude poškodbe v prometnih nesrečah postajajo vse bolj redke, pa zaradi staranja prebivalstva močno narašča število padcev starejših, ki so postali velik javnozdravstveni problem. Sočasno pa na srečo vidno upada število hudih poškodb otrok. Slovenija ima sicer največji delež smrti zaradi nesreč v vsej Evropski uniji. Delež smrti, ki so posledica padcev, je v Sloveniji kar trikrat večji od povprečja EU.
“Opažamo, da imamo v zadnjih letih opravka z bistveno manjšim številom hudo poškodovanih otrok kot pa deset ali 15 let nazaj,” pove travmatolog dr. Anže Kristan, vodja operacijskega bloka kirurške klinike v ljubljanskem kliničnem centru.
Po njegovem mnenju je to povezano s spremembo v načinu igre – včasih so otroci več časa sami preživeli zunaj, več so plezali po drevesih, skakali z višine. “Takrat so bili tipični zlomi stegnenice, zlom nadlahtnice v predelu komolca … Take poškodbe pri igri se danes dogajajo bistveno redkeje.”
Preprosteje povedano, otroci mnogo redkeje plezajo po drevesih in padajo z njih. “Danes je padec otroka z drevesa bistveno redkejši dogodek kot padec 80-letne gospe z drevesa,” pristavi Kristan.
“Imamo pandemijo poškodb starostnikov”
Če je na eni strani premik družbe k otrokocentričnosti in večjemu nadzoru nad prostočasnimi aktivnostmi otrok povzročil občuten padec hudih poškodb otrok, je na drugi strani staranje prebivalstva povzročilo občutno povečanje hudih poškodb starejših.
“Padejo z dreves, ko obirajo sadje, po neurjih sami popravljajo strešnike … Danes starejši pogosto nase prevzemajo tvegana opravila, da otrok ne bi izpostavljali nevarnosti,” pravi dr. Kristan. “Lahko rečemo, da imamo pandemijo poškodb starostnikov. Starejši ljudje so vedno bolj aktivni, se pa pri tem pogosteje tudi poškodujejo, ker se organizem vendarle stara. Njihove kosti so pogosto bolj krhke, zato se zlomi pri padcih zgodijo hitreje kot pri mlajši populaciji.
Na eni strani je poškodb starejših več, ker so bolj aktivni in “fit”, zato je tudi priložnosti za poškodbe več. Po drugi strani pa zaradi povečevanja števila zelo starih ljudi močno narašča tudi število poškodb, ki so posledica padcev doma, največkrat na ravni podlagi, ko človeku zdrsne ali se spotakne ob preprogo.
Profimedia
Kot navaja poročilo NIJZ, objavljeno leta 2020, zaradi padcev vsako leto pomoč v urgentni službi poišče približno 25 tisoč starejših odraslih, od katerih jih približno 9 tisoč potrebuje zdravljenje v bolnišnici. Približno 500 na leto jih zaradi padcev tudi umre.
Poškodbe, ki se zgodijo doma in v prostem času, so v zadnjem desetletju postale najpogostejši vzrok smrti zaradi nezgod. “V zadnjem desetletju je delež smrti zaradi padcev že postal večji kot delež smrti zaradi prometnih nezgod,” nam pove avtorica poročila NIJZ dr. Mateja Rok Simon.
Zlom kolka je pogosto smrtna obsodba
Padci starejših so postali velik javnozdravstveni in družbeni problem. “Poškodbe zaradi padcev povzročajo visoke stroške v zdravstvenem sistemu, vodijo v institucionalizacijo in tudi smrt. Zlom kolka pogosto prej povsem samostojnega človeka naredi odvisnega od tuje pomoči.”
Zlom kolka je za starega človeka pogosto celo smrtna obsodba. Kar približno četrtina jih umre v prvem letu po poškodbi. “Poškodba, ki zahteva operativni poseg in bolnišnično zdravljenje, pri starejših pogosto dokončno poruši krhko ravnovesje in organizem se nikoli več ne pobere,” pravi dr. Anže Kristan.
Profimedia
Dodatna komplikacija pri zlomih pri starejših je v tem, da jih ima veliko že vstavljeno kakšno “endoprotezo”, ali umetni kolk ali koleno. “Padec lahko hitro povzroči t. i. obprotezni zlom, ki je zelo zahteven za zdravljenje.”
Težavna in naporna je tudi rehabilitacija poškodovanih starostnikov. “Otroke lahko domov odpustimo takoj, ko ne potrebujejo več bolnišničnega zdravljenja, saj bodo starši v večini primerov brez težav zanje skrbeli doma.”
Pri starejših, ki so do poškodbe normalno delovali in bili sposobni sami skrbeti zase, pa se znajdejo pred dilemo, kaj storiti, saj še vsaj nekaj tednov po poškodbi niso sposobni ustrezno poskrbeti zase, četudi ne potrebujejo več bolnišnične obravnave. “Velikokrat jih napotimo naravnost v zdravilišče, čeprav bi bilo z vidika rehabilitacije bolj ugodno, da bi tja odšli šele po nekaj tednih. A tako jim zagotovimo vsaj nekaj tednov oskrbe po odpustu iz bolnišnice.”
Tudi ko preučujemo področje poškodb, se torej pokaže, da naša družba še ni ustrezno poskrbela za to kategorijo prebivalstva; da se nismo prilagodili dejstvu, da je med nami vedno več starejših in da so prepogosto prepuščeni sami sebi.
Slovenci nadpovprečno umiramo zaradi poškodb
Slovenija je prva v Evropski uniji po deležu smrti, ki se zgodijo zaradi poškodb. Če v EU razne poškodbe (padci, prometne nesreče, utopitve itd.) povzročijo 3,2 odstotka vseh smrti, je v Sloveniji ta delež skoraj 5-odstoten.
N1
Še posebej izstopamo po stopnji smrti zaradi padcev. Če v EU v povprečju na leto zaznajo 15 smrti moških zaradi padcev na 100 tisoč prebivalcev, je v Sloveniji takih primerov kar 48. Podobno je tudi razmerje pri padcih žensk – povprečje EU je 9 smrti zaradi padcev na 100 tisoč prebivalk, v Sloveniji na leto zabeležimo približno 30 smrti.
N1
Po besedah dr. Mateje Rok Simon je ta razkorak posledica več dejavnikov, od nezdravega življenjskega sloga do demografske slike. “Tveganje za padce po 65. letu z višanjem starosti narašča eksponentno, Slovenija pa med evropskimi državami izstopa po povečevanju deleža zelo starih prebivalcev, pri katerih je tveganje za padce zelo veliko in ki zaradi padcev pogosteje tudi umrejo.” Velikokrat se hudo poškodujejo tudi pri padcu s postelje ali stola.
Najpomembnejši razlog za slab rezultat Slovenije na področju preprečevanja padcev starejših pa naj bi bil v tem, da smo se problema preprosto zavedeli prepozno. “Raziskovalci velike razlike v umrljivosti zaradi padcev pripisujejo predvsem dejstvu, da so nekatere države, predvsem skandinavske in nekatere druge zahodnoevropske, že zelo zgodaj, pred več desetletji, prepoznale problem padcev kot resen in obsežen ter zasnovale preventivne strategije na tem področju. V drugih državah, tudi v Sloveniji, pa smo se resnosti problema zavedeli šele nedavno.”
Brez denarja ni varnosti
Vsi napori so bili še do nedavnega usmerjeni zgolj v preprečevanje poškodb otrok. “Pri otrocih, mladostnikih in mlajših odraslih so namreč poškodbe glavni vzrok umrljivosti, zato se je večina držav najprej osredotočila na to problematiko, ne pa tudi na starejše, ki vseeno pogosteje umirajo zaradi različnih bolezni.”
Čeprav travmatologi opažajo bistveno manjše število hudih poškodb otrok, je stanje na določenih področjih še vedno skrb vzbujajoče. “V naši raziskavi smo starše triletnikov spraševali, kako ravnajo glede varnosti otrok. 15 odstotkov jih je odgovorilo, da otrok ne vozijo vsakič v avtomobilskem sedežu, tretjina jih otroka za krajši čas pusti samega v kopalni kadi, kar povečuje tveganje za utopitve, dve tretjini jih ne shranjujeta zdravil v omarici, ki se zaklepa. Skrb za varnost otrok kljub vsemu ni tako idealna, kot bi človek pričakoval.”
Profimedia
Tudi na tem področju veliko vlogo igra denar. “Pri tveganju za poškodbe zelo pomembno vlogo igra socialno-ekonomski položaj človeka oziroma družine, iz katere izhaja. Otroci iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem imajo višjo stopnjo poškodb, njihovi starši pa se vedejo manj zaščitno.”
Enako velja pri poškodbah starejših. Številni starejši ljudje namreč ne zmorejo stroškov za spremembe v bivalnem okolju, stroškov za nova očala, primerno obutev, ne vključujejo se v programe telesne dejavnosti, nimajo finančnih zmožnosti za pomoč pri gospodinjskih opravilih, nastanitev v domovih za starejše ali varovanih stanovanjih. Sploh samski starejši, še posebej ženske, so na vrhu vseh lestvic tveganja za revščino in socialno izključenost.
Profimedia
Poškodbe v prometu upadajo, razen pri voznikih električnih skirojev
Poškodbe starejših zaradi padcev prihajajo bolj do izraza tudi zato, ker na srečo že vrsto let upada število poškodb v prometnih nesrečah. Ker se njihov delež med poškodbami zmanjšuje, delež poškodb zaradi padcev narašča še hitreje.
“Pri odraslih je vedno manj zelo hudo poškodovanih v prometnih nesrečah,” pravi dr. Kristan. “Čeprav se prometne nesreče pogosto dogajajo celo pri večjih hitrostih kot nekoč, sta napredek v varnosti avtomobilov in izboljšanje cestne infrastrukture očitno vseeno povzročila upad hudih poškodb.”
AVP
Lansko leto je po številu smrtih žrtev prometnih nesreč izstopalo v negativni smeri, saj smo imeli kar 114 smrtnih žrtev v prometu, največ po letu 2016. A dolgoročni trend upadanja je kljub temu očiten.
Še vedno je preveč poškodb motoristov. “Te poškodbe se mi zdijo res grozne, ker so tako nepotrebne,” pravi Kristan. “Največ hudih poškodb motoristov se zgodi, ko jih po padcu odnese bodisi v avto bodisi obcestni količek ali v drevo. To so zelo hude poškodbe, velikokrat smrtne. Hitro vožnjo bi morali res omejiti na dirkališča, kjer je tveganje za tovrstno nesrečo bistveno manjše.”
Oprema motoristov se zelo izboljšuje, tudi akcije ozaveščanja imajo svoj učinek. “Pride leto, ko se zdi, da je vse skupaj končno zaleglo in resno zmanjšalo število hudih nesreč motoristov, potem pa pride naslednje leto, ko število nesreč spet poskoči, ne da bi se kaj spremenilo.”
Ob tem Kristan opozarja, da se je v zadnjih letih ena od vrst poškodb v prometu močno povečala. “V zadnjih letih je res veliko hudih poškodb odraslih pri uporabi električnih skirojev. Pogosto gre za hude poškodbe, od katerih si nekateri poškodovanci nikoli v celoti ne opomorejo.” Ravno prejšnji konec tedna so policisti spet opozarjali, kako nujno je na električnem skiroju nositi čelado.
“Svet postaja vse bolj varen prostor za življenje”
V zadnjih desetletjih se je zgodil velik napredek na področju varnosti in preprečevanja poškodb. Od industrijske revolucije, ki je zaradi spremembe načina dela in prisotnosti strojev močno povečala število poškodb, so namreč vrsto let nanje gledali kot na sestavni del poslovanja in ceno napredka.
Pri prizadevanjih za varnost delavcev so poudarjali predvsem osebno odgovornost. In enako se je na začetku dogajalo z avtomobili.
Stopnja umrljivosti zaradi poškodb se je začela zniževati šele po letu 1960, ko so v ZDA zastavili bolj sistematičen, znanstveni pristop k preprečevanju poškodb.
“Velik preboj je pomenila ameriška raziskava, v kateri so avtorji, v prvi vrsti znameniti William Haddon (ki velja za očeta epidemiologije poškodb, op. a.), ugotavljali, da na preprečevanje poškodb vpliva ne samo ozaveščanje ljudi in njihovo varno vedenje, temveč tudi varno bivalno in delovno okolje ter varnost proizvodov,” pravi dr. Mateja Rok Simon.
Za preventivo niso bili več odgovorni zgolj posamezniki, temveč tudi industrija in drugi sektorji družbe. “Tako so denimo proizvajalci avtomobilov namesto kovinskih začeli uporabljati upogljive plastične odbijače in druge prilagoditve, ki so ob trku razpršili energijo udarca in zmanjšali tveganje za resne poškodbe pešcev. Prav tako so izboljšali zasnovo rezervoarjev za gorivo, da bi ob trku odložili oziroma preprečili njihov vžig.”
Razvijala se je tudi tehnologija, ki so jo uporabljali gasilci. “Nove naprave so omogočale hitrejše reševanje ponesrečencev iz avtomobila in s tem hitrejšo zdravstveno oskrbo.”
Zmanjševanje števila žrtev prometnih nesreč ob hkratnem velikemu naraščanju količine prometa velja za enega od največjih javnozdravstvenih uspehov 20. stoletja.
N1
Poškodbe sicer ostajajo pomemben problem, a dejstvo je, da smo danes, vsaj kar zadeva tveganje za poškodbe, v povprečju bolj varni kot kadarkoli prej v zgodovini. “Svetovni upad skoraj vseh vrst poškodb je tako izrazit, da lahko na splošno rečemo, da svet postaja vse bolj varen prostor za življenje,” so v znanstvenem članku, v katerem so analizirali svetovne trende poškodb med letoma 1990 in 2013, zapisali raziskovalci.
Dejstvo, da se spopadamo z naraščajočim problemom poškodb starejših, je na neki način tudi odraz izboljšav v zagotavljanju varnosti v vseh življenjskih obdobjih in napredka v medicini. V Sloveniji je zdaj na mestu vprašanje, kako bomo bolje preprečevali nesreče in poškodbe in kako bomo poskrbeli za varnost (tudi) starejših.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje