Menu Item
Nesreča v Melaminu je okoliške prebivalce, ki jim je bilo že dolgo časa nelagodno zaradi bližine vedno večje kemične tovarne, prisilila k bolj odločnemu ukrepanju. Civilni iniciativi je uspelo zbrati že 1.200 podpisov pod zahtevo za selitev tovarne na drugo, bolj oddaljeno lokacijo. V vodstvu podjetja poudarjajo, da so pripravljeni in zmožni preseliti le nevarni del proizvodnje, pri čemer med prebivalci in podjetjem ni konsenza, kaj vse ta nevarni del proizvodnje obsega.
Marko Rovan, čigar družina že več generacij živi v Kočevju, majsko eksplozijo, v kateri je v podjetju Melamin umrlo sedem ljudi, opiše kot “biblično”. “Ne morete si predstavljati. V radiju pol kilometra niti eno steklo ni ostalo celo. Takoj je bilo jasno, da gre za industrijsko nesrečo, ki se ne bi smela zgoditi, in zgolj po čudežu ni bilo še huje.”
V normalni tovarni, ki obratuje z vso potrebno dokumentacijo, se kaj takega po njegovem prepričanju ne bi smelo zgoditi. “Varnost mesta ne more biti odvisna od tega, ali je en zaposleni “odvil napačen ventil.”
Rovan je koordinator civilne iniciative “Melamin mora ven iz mesta”, ki je do zdaj zbrala 1.200 podpisov pod peticijo za preselitev tovarne. “S peticijo od države zahtevamo, da ustavi kakršnokoli financiranje oziroma nudenje pomoči podjetju, razen za prestavitev tovarne na lokacijo, kjer ne bo ogrožala mesta.”
Razočaran je nad, kot pravi, servilnostjo župana in občinskega sveta do Melamina. “Občinski svet, ki naj bi predstavljal mnenje prebivalcev, je spodbudil obnovo obstoječih kapacitet v tovarni – tempirano bombo, ki je enkrat že počila, je nastavil še enkrat.”
O dogajanju v Melaminu pred nesrečo, o nesreči in ozadjih, o preslišanih opozorilih zaposlenih, pomanjkljivi varnosti in poteku preiskave nesreče smo pisali v včerajšnjem članku “RAZKRITJA IZ MELAMINA: POKOJNI KOLEGA JE GOVORIL, DA BOMO ENKRAT ŠLI V TRI P. M.“. Za N1 je spregovoril zaposleni, ki je nadrejene dolgo časa opozarjal na neustrezno varnost na pretakališču kemikalij, kjer se je nesreča zgodila. Pogovarjali smo se s številnimi, ki so karkoli vedeli, preverjali okoliščine in dejstva, pridobili in objavili smo tudi doslej še neobjavljene fotografije prizorišča nesreče.
“Udarni val nas je premaknil”
“Ko je odjeknila eksplozija, sem bila v službi, ki je v radiju 100 metrov oddaljenosti od Melamina,” pripoveduje prebivalka Kočevja Petra Šolar. “Udarni val nas je vse sodelavce v pisarni premaknil, ko smo pogledali skozi okno, pa smo zagledali ognjeno kroglo.”
Hitro je stekla pogledat, ali je z njenim stanovanjem, ki je prav tako blizu tovarne, vse v redu, nato pa je v šoli pobrala sina in se odpeljala v drugo občino. “Šele zvečer, ko sem dobila potrditev, da se je varno vrniti, sva prišla nazaj domov.”
Še vedno pa je ostal slab občutek. “Kaj bi bilo, če bi bila ta eksplozija močnejša, če bi v zrak šle še kakšne druge snovi? Vsi se zavedamo, da je v tej tragediji obstajalo kup srečnih naključij, da ni bilo še huje.”
V Kočevju je preživela skoraj vse svoje življenje. “Vedno smo govorili, da je Melamin tempirana bomba.”
Petra Šolar je ena od treh ljudi, ki jih je kočevski občinski svet junija kot predstavnike javnosti izvolil v posebno komisijo za spremljanje sanacije Melamina.
Rešitelj Kočevja
Pogled na Leona Behina pri prebivalcih Kočevja še vedno vzbuja močna čustva. Nekateri otrpnejo, ker se spomnijo na eksplozijo, spet drugi pritečejo za njim, da bi ga objeli in se mu zahvalili, ker “jih je rešil”. Zgodil se mu je celo spontani stoječi aplavz, ko je šel v mesto na sladoled.
Behin je bil namreč vodja gasilske intervencije, s katero so požar, ki je sledil eksploziji, pogasili in preprečili vžig morebitnih drugih snovi, ki so bile shranjene v bližnjih cisternah. Z njim smo se ponovno pogovarjali v minulih dneh, štiri mesece po nesreči. “Glavna bojazen in največje tveganje, s katerim smo se spopadali pri odločitvah med intervencijo, je bilo dejstvo, da nismo vedeli, ali pušča tudi kateri od drugih rezervoarjev. Temperature so bile res visoke, določene rezervoarje je eksplozija premaknila in jih poškodovala, pri čemer ni bilo čisto jasno, ali morda med ohlajanjem ne bodo nastale dodatne poškodbe in morebitne verižne reakcije.”
Ker je zaradi eksplozije izpadel računalniški sistem krmiljenja rezervoarjev, niso imeli podatkov o gibanju temperature in pritiska v njih.
Najbolj sta jih skrbeli dve veliki cisterni z metanolom, ena od njih se je namreč nevarno segrela. “Ker so bili rezervoarji premaknjeni in govorimo o nevarnih snoveh, kot je metanol, bi se lahko v primeri razlitja soočili z zelo kaotičnimi razmerami. Naša ocena je, da je bilo kljub tragičnosti dogodka precej srečnih okoliščin, da ni bilo verižnih reakcij, ki bi lahko povzročile vžig in eksplozijo več deset kubičnih metrov drugih surovin.”
Iskanje nadomestne lokacije
Ena od osrednjih nalog komisije za spremljanje sanacije Melamina, ki jo je junija ustanovil kočevski občinski svet, je iskanje nadomestne lokacije za del proizvodnje, ki predstavlja največjo nevarnost za morebitno vnovično eksplozijo. Tudi v vodstvu podjetja namreč poudarjajo svojo pripravljenost za preselitev tistega dela proizvodnje, ki zahteva rokovanje z epiklorhidrinom – snovjo, ki je v majski nesreči igrala osrednjo vlogo v eksploziji.
“Proizvodnja epiklorhidrinskih smol je sestavljena iz dveh delov,” pove direktor Melamina Srečko Štefanič. “Prvi del je popolnoma nenevaren, drugi del, kjer vstopi epiklorihidrin, pa želimo preseliti na novo lokacijo, ki bi bila bolj oddaljena od naselij.”
Predvidena nova lokacija naj bi bila po njegovih predvidevanjih znana do konca meseca. “Trenutno so v igri štiri različne lokacije. Seveda pa nas potem čakajo še zahtevni postopki umeščanja v prostor.”
Ravno to je tisto, kar Petro Šolar pri iskanju nove lokacije najbolj skrbi. “Občutek imam, da predlagajo lokacije, ki bodo zaradi takšnih in drugačnih razlogov v postopkih zavrnjene in bomo spet na začetku. Že tako zavlačujejo, od maja do zdaj se ni zgodilo praktično nič.”
Ustanovitev komisije za spremljanje sanacije Melamina po mnenju Marka Rovana dejansko nakazuje, da občinski svet podpira obnovitev proizvodnje na obstoječi lokaciji. “Ta komisija je bila ustanovljena z namenom, da ’kao’ išče nadomestno lokacijo in je seveda na koncu ne najde.”
Predstavniki javnosti po besedah Petre Šolar v komisiji za spremljanje sanacije Melamina nimajo nobene moči. “Mi na sejah predstavimo vse pomisleke javnosti, vprašanje pa je, ali ti pomisleki pridejo do pravih ljudi. Že ime komisije vse pove – mi lahko samo spremljamo, kaj počnejo, ob tem pa nas zasipavajo s tedenskimi poročili in utrujajo z vsem birokratskim materialom.”
Komisijo sestavljajo po dva predstavnika Melamina, občinskega sveta in občinske uprave ter trije predstavniki javnosti, predseduje pa ji poveljnik lokalnega štaba civilne zaščite.
Druge snovi bodo ostale
Tudi če bo iskanje nadomestne lokacije za del proizvodnje uspešno, se Petra Šolar ne bo počutila dosti bolj varno. “Če nameravajo premakniti samo tisti del proizvodnje, pri katerem uporabljajo epiklorhidrin, druge snovi pa bodo ostale, je jasno, da bi tveganje ostalo skoraj nespremenjeno. Po mojem mnenju bi morali ven iz mesta prestaviti vsaj celotno enoto Kemična industrija.”
Poslovna enota Kemična industrija je srce in vlečni konj Melamina, celotno podjetje pa dopolnjujeta še enoti Obutvena in Lesna industrija, ki sta za lokalne prebivalce manj problematični, pri čemer se nekateri kljub temu zavzemajo za njihovo popolno “izselitev”.
Direktor Melamina je na drugi strani prepričan, da bi odstranitev epiklorhidrina iz Kočevja zadostovala. “Druge snovi, ki bi ostale na današnji lokaciji, niso tako nevarne, da bi lahko povzročile tako eksplozijo. V mestu imamo tudi bencinske črpalke in bencin je bistveno bolj eksploziven od snovi, s katerimi imamo opravka pri nas.”
Melamin trenutno po besedah Srečka Štefaniča obratuje na približno 30 odstotkih kapacitete. “Predvidevamo, da bomo do konca meseca na 50 odstotkih,” nam pove.
Da bi preselili celotno tovarno ali pa tudi samo celotno enoto Kemična industrija, po njegovem prepričanju niti ni izvedljivo. “Nemogoče je podjetje prek noči s čarobno paličico v celoti preseliti na drugo lokacijo. To bi po grobi oceni zahtevalo deset let ter med 200 in 300 milijoni evrov. Mogoče pa je preseliti del proizvodnje v roku približno treh let, seveda pod pogojem, da bodo vse institucije pri tem tvorno sodelovale.”
V imenu ohranjanja delovnih mest
Direktor neprestano poudarja, da gre pri sanaciji Melamina tudi za reševanje 220 delovnih mest. “Treba se je zavedati, da gre pri tem za 220 družin, k temu pa je treba prišteti še vsaj pet lokalnih dobaviteljev s svojimi zaposlenimi in njihovimi družinami. In potem ugotovite, da je od Melamina posredno in neposredno odvisnih od 1.000 do 1.500 ljudi.”
Tega, da Melamin daje službe določenemu krogu ljudi, se seveda vsi dobro zavedajo, pravi Petra Šolar. “Nikoli ni bil naš interes, da bi tovarno zaprli. Želimo pa živeti v varnem okolju. Kemična tovarna v mesto ne sodi.”
Leon Behin se osebno do potrebnega obsega selitve proizvodnje ni želel opredeljevati. “Z vidika gasilske stroke pa ne vidim zadržkov, da industrijski obrat ne bi bil sposoben v obsegu zakonskih norm delovati tudi v bližini naselja. Dejstvo je, da je Melamin na tem mestu stal prej kot okoliški stanovanjski objekti. Po drugi strani pa je tudi dejstvo, da je nekatere svoje programe razvijal in širil, s čimer so se povečala tudi nekatera varnostna tveganja. Če se bo Melamin držal varnostnih in okoljskih standardov, v ohranitvi ’enostavnejšega’ dela proizvodnje na trenutni lokaciji ne vidim težave.”
Po mnenju Marka Rovana bi bil na mestu referendum o zaželenosti Melamina na trenutni lokaciji. “Ker zakon o lokalni samoupravi onemogoča, da bi prebivalci s podpisi dosegli razpis referenduma, bi bilo najbolj logično in pošteno, da referendum razpiše občinski svet, ki mu zakon to omogoča.”
Melamin je povsod okrog nas
Dejstvo je, da je kemična industrija pomemben, hkrati pa večino časa neviden in slabo razumljen del naših življenj. Beseda kemikalija ima pač zloveščo konotacijo, četudi smo neprestano obkroženi z njimi. Kemična industrija ima zato rada določeno mero “zasebnosti”, ki pa si jo mora zagotoviti z izdatno skrbjo za varnost. Ravno nesreče namreč takšno zloveščo konotacijo še utrjujejo.
“Epiklorhidrin potrebujemo za smole za papirno industrijo,” nam na vprašanje, za kaj sploh uporabljajo snov, ki je bila ključna za eksplozijo, odgovori Srečko Štefanič. “To so tako imenovane mokromočne smole, ki izboljšujejo lastnosti papirja, predvsem odpornost proti vodi, ultravijolični svetlobi, raztrganju. Ko je snov polimerizirana v smoli, je popolnoma nenevarna in jo vsebuje večina izdelkov za domačo rabo, kot so toaletni papir in papirnate brisače, prisotna je tudi v dekor papirju, s katerim so oplemenitene iverne plošče pri pohištvu.”
Melaminovi proizvodi so povsod okoli nas. “V ivernih in vezanih ploščah so tudi naša lepila za les. Naše komponente so tudi v avtomobilskih barvah. Na praktično vsaki pločevinki za pijače, ki jo vzamete v roke, od piva do soka, je v barvi naša komponenta.”
So tudi izjemno pomemben igralec v gumarski industriji. “V segmentu veziv, ki žično strukturo pri avtomobilskih pnevmatikah vežejo na gumo, smo največji v Evropi. To pa pomeni, da tako ministrstvo za gospodarstvo kot Evropska komisija na nas gledata drugače. Če tak igralec, kot smo v tej niši mi, ustavi proizvodnjo, je lahko ogrožena konkurenčnost celotnega sektorja.”
Dejansko naj bi zaradi nesreče po direktorjevih besedah nekaj časa grozilo, da se bomo jeseni spopadali s pomanjkanjem zimskih gum, a pravi, da so nato v sodelovanju s konkurenco poskrbeli za vzpostavitev zadostne proizvodnje.
Eksplozija je še vedno v kočevski podzavesti
Kočevski župan Vladimir Prebilič je že na dan eksplozije pozval k “vrnitvi v normalno življenje”. Vendar pa prebivalci Kočevja nesreče zlepa ne bodo pozabili. Eksplozija, ki so jo čutili praktično vsi, jih je zaznamovala.
“Poleti smo imeli na ploščadi na mestnem trgu različne dogodke. Eden od nastopajočih je bil klovn,” nam pove Petra Šolar. “Bila sem v bližini, in ko je ta klovn počil balon, smo se vsi ljudje nagonsko sklonili. Eksplozija je v podzavesti še vedno zelo prisotna.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!