Dunaj, Pariz, Lizbona, London, Ljubljana ... cene nepremičnin se višajo povsod. Zaradi pandemije se je praktično ves svet znašel v obdobju največje rasti cen in povpraševanja po nepremičninah, globalni mediji že poročajo o novem mehurčku. Zgodovinsko nizke obrestne mere, podkrepljene z nakopičenimi prihranki na bankah in željo po več prostora, še dodatno stopnjujejo problematiko, ki jo v Sloveniji spremljamo že dalj časa.
POUDARKI ODDAJE
Zgodovinsko nizke obrestne mere, podkrepljene z nakopičenimi prihranki na bankah in željo po več prostora, še dodatno stopnjujejo problematiko, ki jo v Sloveniji spremljamo že dalj časa. Glede na število plač, ki so potrebne za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja, se Slovenija uvršča med najdražje države v Evropi. Trend rasti cen se iz središča seli tudi na obrobje. Če so naši starši jemali stanovanje kot osnovno pravico, se danes mladi pogosto sprašujemo, kdo še lahko sanja o lastnem stanovanju? V N1 STUDIO smo govorili o nepremičninskem trgu z nepremičninsko agentko Zarjo Mavec, raziskovalcem Richardom Sendijem z Urbanističnega inštituta in Klemnom Ploštajnerjem s FDV.
Ker nam na ministrstvu za okolje in prostor do snemanja oddaje niso zagotovili sogovornikov, njihova pojasnila objavljamo tukaj.
Razmere na najemniškem trgu, kjer se zadnja leta predvsem v večjih mestnih središčih srečujemo z rastjo tržnih najemnin in posledično oteženim dostopom do primernih stanovanj, so posledica razmerja med povpraševanjem in ponudbo. Oteženega dostopa do primernega stanovanja, predvsem med mladimi, se na ministrstvu zavedamo in skladno s smernicami Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 v prvi vrsti stremimo h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj. Tako bomo upravičencem olajšali dostop do stanovanj, hkrati pa zmanjšali pritisk na najemniški trg. Glavni ukrep, s katerim želimo ustaviti trend krčenja fonda javnih najemnih stanovanj ter vzpostaviti vzdržne pogoje za poslovanje stanovanjskih skladov, je maja 2021 sprejeta novela stanovanjskega zakona. Bistvene spremembe, ki jih predlagana novela prinaša na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, so:
– uskladitev višine neprofitne najemnine;
– prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine, ki zagotavlja, da dvig neprofitne najemnine ne bo prizadel socialno ogroženih najemnikov;
– višje dopustno zadolževanje stanovanjskih skladov ter
– vzpostavitev javne najemniške službe, ki bo namenjena aktivaciji obstoječega, a nezasedenega stanovanjskega fonda.
Novela vsebuje najnujnejše spremembe zakona, ki bodo v relativno kratkem času dale pozitivne učinke in ne bodo zahtevale dodatnih administrativnih bremen. Zavedamo se, da bodo predlaganim rešitvam morali slediti nadaljnji koraki k sistemski prenovi stanovanjske zakonodaje, v okviru katere so predvideni tudi nadaljnji ukrepi za olajšan dostop do primernih stanovanj.
Če vas zanimajo podatki za vsa stanovanja, podajamo podatek Statističnega urada RS (Surs) o oceni dokončanih stanovanj po površini za celotno Slovenijo.
Glede investicij v javna najemna stanovanja pojasnjujemo, da je nosilec izvajanja stanovanjske politike v Sloveniji Stanovanjski sklad RS (SSRS). Konec leta 2020 je SSRS upravljal 3.831 lastnih najemnih stanovanj za potrebe neprofitnega in stroškovno ugodnega najema po celotni Sloveniji ter dodatno razpolagal s še 40 stanovanji v brezplačni uporabi, ki jih namenja za potrebe najema. Poleg tega skladovi hčerinski družbi Spekter, d. o. o., in Stanovanjsko podjetje, d. o. o., skladno z usmeritvami SSRS oddajata v najem še nekaj čez dva tisoč stanovanj. Do leta 2023 bo SSRS zagotovil 2.360 novih javnih najemnih stanovanj, po letu 2023 pa ima v okviru lastnih projektov že planirano gradnjo še dodatnih 1.333 stanovanj. Projekti se izvajajo po vsej državi, stanovanja pa so prek javnih razpisov dostopna vsem državljanom, ki izpolnjujejo dohodkovne pogoje.
Za podatke o višini sredstev, ki jih SSRS namenja za gradnjo stanovanj, se obrnite direktno na SSRS. S podatki o višini sredstev, ki jih za gradnjo stanovanj namenjajo ostali lastniki javnih najemnih stanovanj (občine, neprofitne stanovanjske organizacije), ne razpolagamo.
Rast cen nepremičnin je pojav, s katerim se predvsem v večjih urbanih središčih srečujejo po vsej Evropi. V prvi vrsti gre za odraz razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Poleg osnovnega povpraševanja po stanovanjih za bivanje ima pomemben vpliv tudi turistični razvoj ter z njim povezan interes za kratkoročno oddajanje nepremičnin. Vse pogosteje se spopadamo tudi s primeri naložbenih nakupov nepremičnin, ki lastnikom ne predstavljajo rešitve stanovanjskega vprašanja, temveč kapitalsko naložbo ob predvideni rasti cen nepremičnin v prihodnje. Ministrstvo si prizadeva sprejemati ukrepe, ki bodo učinkovito naslovili navedene razmere. Tako je bila v okviru novele SZ-1E sprejeta podlaga za vzpostavitev javne najemniške službe, ki bo namenjena aktivaciji obstoječega, a nezasedenega stanovanjskega fonda, prav tako pa se je za učinkovito izvajanje stanovanjske politike za SSRS uvedla predkupna pravica pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih za gradnjo večstanovanjskih stavb. Prav tako ministrstvo sodeluje z MGRT pri pripravi novega zakona o gostinstvu, ki bo učinkoviteje reguliral sobodajalstvo (predvsem prek spletnih portalov Airbnb, Booking …) v večstanovanjskih stavbah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!