Cene nepremičnin so v Sloveniji že dlje časa zelo visoke in za mnoge je lastna nepremičnina nedosegljiv cilj. "Rast cen je zaskrbljujoča," je v oddaji N1 STUDIO dejal ekonomist Anže Burger. A kot poudarja sociolog Klemen Ploštajner, tudi če bi cene padle, to ne bi povečalo dostopnosti stanovanj.
Glede na število plač, ki so potrebne za nakup 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja, se Slovenija uvršča med najdražje države v Evropi, cene pa še rastejo. Kot pravi ekonomist Anže Burger, je rast cen nepremičnin v Sloveniji skrb vzbujajoča. “Od recesijskega dna leta 2014 do danes so cene rabljenih nepremičnin v Ljubljani narasle za 60 odstotkov, plače pa so se povišale le za 26 odstotkov,” poudarja Burger. Cene nepremičnin so tako previsoke glede na naše plače, dodaja.
Nepremičninska agentka Zarja Mavec je v oddaji N1 STUDIO kot glavni razlog visokih cen navedla pomanjkanje ponudbe. Na trgu je premalo nepremičnin, povpraševanje je vse večje. Hkrati pa je denar dostopen, obrestne mere so nizke in zaradi tega več ljudi stanovanja kupuje kot naložbo.
A kot poudarja sociolog Klemen Ploštajner, so to predvsem premožnejši, medtem ko so ljudje s povprečnimi dohodki vedno bolj iztisnjeni z nepremičninskega trga.
Dražijo se tudi cene zemljišč, kar prav tako vpliva na višje cene nepremičnin. Raziskovalec Richard Sendi z Urbanističnega inštituta meni, da veliko investitorjev prihaja iz tujine, čeprav jasnih podatkov o tem ni.
Investitorji ta stanovanja potem ali prodajo ali oddajo, zgodi pa se tudi, da jih pustijo prazne in špekulirajo, da jih bodo takrat, ko bo cena še zrasla, prodali po višji ceni, še dodaja.
Slovenci sicer stremijo k temu, da nepremičnino raje kupijo kot najemajo. Ker si mladi sami stanovanj ne morejo kupiti, jim pri nakupu pomagajo starši, češ da je bolje kupiti kot “metati denar stran za najemnino”, pravi Mavec.
Kot pojasnjuje Ploštajner, je vzrok, da Slovenci raje kupujejo kot najemajo – poleg kulturnih specifik – v tem, da enostavno nimajo drugih alternativ. “Najemni trg je v Sloveniji popolnoma nereguliran in za najemnika nevaren,” pravi Ploštajner. Večina najemnih pogodb je namreč kratkoročna, kar ne omogoča stabilnega bivanja, saj se mora najemnik vsako leto znova pogajati z lastnikom, pri čemer ne ve, ali bo še lahko ostal v stanovanju, dodaja.
“Poleg tega pa so najemnine zelo visoke, celo podobno visoke kot obrok kredita, pogosto celo višje,” še pove. Mavec je medtem izpostavila, da je tudi lastnik nepremičnine nezaščiten, saj težko izseli najemnika, ki ne plačuje najemnine. Kot pravi, si lastniki želijo dolgoročnih najemnikov, krajše pogodbe pa sklepajo zato, ker niso prepričani, kakšen je najemnik. Ko spoznajo, da so najemniki zanesljivi, pa pogosto sklenejo pogodbe za daljši čas, poudarja Mavec.
Tudi če bi cene nepremičnin padle, to ne bi pomenilo večje dostopnosti nepremičnin, opozarja Ploštajner. V trenutnih razmerah, ko prevladuje trg, se padec cen zgodi na dva načina; prvi je s splošno gospodarsko krizo, kar pomeni padec plač, s tem pa tudi nezmožnost za nakup nepremičnin. Drugi način pa je dvig obrestnih mer, kar pomeni, da si ljudje ne bodo mogli privoščiti kredita in s tem nepremičnine, poudarja.
Kar potrebujemo, je reguliran padec cen, ki ga lahko zagotovijo le močni državni posegi na to področje, še pravi Ploštajner.
Celotno oddajo o nepremičninskem trgu v Sloveniji lahko pogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!