N1 STUDIO: Iz oči v oči Anže Logar in Vladimir Prebilič

Čeprav je do predsedniških volitev še več kot 3 mesece, so sredi poletja znana že skoraj vsa najresnejša imena. Svoja aduta sta razkrili tudi dve največji parlamentarni stranki in velik del slovenskih županov. V N1 STUDIO nadaljujemo s prvimi srečanji predsedniških kandidatov. V tokratno oddajo prihajata kočevski župan Vladimir Prebilič in poslanec SDS Anže Logar. Tudi v tokratno oddajo smo povabili povabili kandidatko vladajoče stranke Gibanje Svoboda Marto Kos, a so jo v stranki ponovno opravičili, češ da bo za gostovanje na voljo čez kak mesec.

Kandidatka za predsednico republike Marta Kos je včeraj Anžeta Logarja obtožila, da je v slovensko diplomacijo “vpenjal višegrajski voz kršitev vladavine prava, medijskih svobod in človekovih pravic” in se obregnila v to, da na predsedniških volitvah nastopa kot nestrankarski kandidat, čeprav ima močno podporo stranke SDS.

Čeprav je Logar ob predstavitvi predsedniške kandidature napovedal, da se s protikandidati ne bo ukvarjal, je odgovoril, da se z izrečenimi besedami Marte Kos ne čuti nagovorjen in bo nadaljeval s kampanjo, kot si jo je zastavil.

Prve ankete javnega mnenja nakazujejo, da se bosta v drugi krog predsedniških volitev uvrstila Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Logar je sicer s temi prvimi rezultati zadovoljen, a je ponovil stališče, da bo njegova kandidatura šla “od spodaj navzgor”. Vladimir Prebilič pa pravi, da rezultati prvih anket še ne prikazujejo javnega mnenja, ki bo odločilo na volitvah. Prav tako je izpostavil, da je vsekakor težje zanj, kot nestrankarskega kandidata, kot za kandidata, ki kandidira s podporo stranke.

Glede navedb Milana Kučana, ki je izjavil, da bi bilo sistemsko nesprejemljivo, da bi tri najvišje politične funkcije v državi zasedali trije vodilni ljudje največje parlamentarne stranke pa Logar odgovarja, da Slovenija potrebuje dobrega predsednika, “nekoga ki bo zagovarjal ljudi in bo njihov glas v predsedniški palači. V tem pogledu ni pomembno iz katere stranke prihaja. Pomembno je, da je to nekdo, ki ima ustrezen način dela in sodelovanja, ki lahko to uresniči”.

Logar je še povedal, da je pri tem ni ključno, da ima ena stranka tri ljudi na najvišji funkciji, ampak da je v predsedniški palači nekdo, ki ni nujno enakega mnenja, “kot obe kandidatki”.

Na vprašanje, zakaj se je Logar odločil, da se na volitve poda s podpisi volilk in volilcev in ne kot kandidat stranke SDS pa Logar odgovarja, da je dozorel čas, da kandidira za predsednika republike in dodal, da smo po vsakih volitvah priča nekim delitvam in povolilnim obračunom. “Tisti, ki pridejo na čelo, vedno obračunajo s tistimi, ki so bili na oblasti prej. Mene to osebno moti in je funkcija predsednika republike v tem pogledu še neizkoriščena,” je obrazložil Logar.

Vladimir Prebilič je ponovno poudaril, da si sam predstavlja funkcijo predsednika republike, ki bi imel več pristojnosti, pomembno pa se mu zdi, da je predsednik nekdo, ki ni strankarski kandidat. “Sam si funkcijo predsednika predstavljam kot korekcijo anomalij v slovenski politiki. Zato potrebujem nevpetost v strankarsko politiko, da lahko to izvajam,” je povedal Prebilič.

Prebilič je tudi ponovil, da bi bilo treba poiskati možnost novega družbenega dogovora in tako bolj angažirati predsednika republike. Predvsem na področju zunanje politike in kontekstu gospodarske diplomacije.

Vojna v Ukrajini – kako bi moral ravnati predsednik republike?

Predsedniška kandidata sta si bila enotna, kar se tiče obsodbe ruske agresije in pomoči Ukrajini. Anže Logar je povedal, da je treba Ukrajini nujno nuditi vso možno pomoč, saj se na “frontni liniji” branijo vsi vrednostni sistemi, ki smo jih uspeli zagotoviti po 2. svetovni vojni in da “tukaj ne smemo popuščati niti za ped”.

Ob tem je še povedal, da “more naše srce in razum biti na strani Ukrajine, da se obranijo ruske agresije” in dodal, da je vesel, da nova vlada nadaljuje politiko, ki si jo je glede vojne v Ukrajini zadala prejšnja vlada.

Prebilič je dodal, da je ruski napad na Ukrajino “najbolj eklatantna kršitev mednarodnega prava in da ni opravičila za takšno dejanje”. Povedal je še, da se v tej situaciji točno ve, kdo je agresor in kdo se brani in da mednarodni dokumenti točno določajo, da ima napadena država vso pravico braniti svoje ozemlje.

“Mi moremo Ukrajini v teh naporih pomagati. Predsednik republike more skupaj z vlado državljane in državljanke naše države pripraviti na težke izzive, ki jih prinaša vojna. Posledice te vojne ne bodo enostavne, čutimo jih že danes. Treba je doseči skupen konsenz glede tega, moremo biti enotni,” je dodal Prebilič.

O vojaških izdatkih in “varnostni pismenosti” državljanov

Na vprašanje, kako zelo realna je napoved premierja Goloba, s katero je v Madridu kar presenetil koalicijske partnerje, pa še koga, da bo treba časovnico za povečevanje obrambnih izdatkov na 2% BDP, kar je zaveza Natu, pospešiti, je Logar odgovoril, da je to pričakovano in da gre za temeljne dokumente zavezništva. “Veseli me, da je prišlo do poenotenja sporočil tako doma kot v tujini. Mi moramo investriati v obrambne sisteme zaradi varnostnih groženj in da so naši vojaki ustrezno opremljeni,” je povedal Logar.

Povedal je še, da v Natu zdaj več ne govorijo le o 2 odstokih izdatkov za obrambo, ampak da bo potrebno po letu 2024 nameniti za to še več. Slovenija pa bo morala to zamudo, ki si jo je nabrala v teh letih v čim krajšem času poravnati in izpolniti.

Anže Logar, Vladimir Prebilič — Aljaž Uršej/N1

Prebilič je poudaril, da pri namenjanju 2 odstokov BDP za obrambne izdatke ne gre za Natovo zahtevo, temveč za priporočilo zavezništva, saj naj bi, v kolikor bi države namenjale ta izdatek za obrabo, bi Natov sistem funkcioniral. Ob tem je še poudaril, da se je Slovenija k tem izdatkom zavezala, a da temu vsa ta leta ni sledila.

Opozoril je, da trenutno ni najpomembnejši trenutek, če bo Slovenija zagotovila ta denar za proračun zavezništva. Bolj pomembno se mu zdi, da je treba mlade prepričati, da se vojski pridružijo. “Dolgo časa smo ljudem pošiljali napačni signal, v smislu, da smo mi člani zveze Nato in da bodo drugi posrkbeli za našo varnost. To je narobe. Nato nima svoje vojske, to imajo le države članice,” je povedal Prebilič.

Ob tem je dodal, da tukaj vidi pomembno vlogo predsednika republike, ki bi pomagal pri dvigovanju “varnostne pismenosti državljanov” in da mora biti glavno sporočilo, da “varnost ni dana od nekoga drugega, temveč se je za varnost treba potruditi”.

Kako se soočati s prihajajočo draginjo?

Logar je menja, da je prav, da se predsednik republike vključi v debate o aktualnih zadevah in tako s svojo angažiranostjo pokaže na kateri stvari je trenutno fokus v državi: “Predsednik bi moral sporžiti posotopek soočenj različnih mnenj in iskanja rešitev mimo normalnih aktivnosti vlade.”

Tukaj Logar predlaga, da bi za isto mizo soočil predstavnike gospodarstva, nevladnih organizacij, strokovnjakov in znanstvenikov, ki bi soočili različna mnenja in poiskali možne rešitve. “Na podlagi teh zaključkov bi predsednik republike lahko sklical vrh slovenske politike in bi predlagane rešitve predlagal tistim, ki zakone izvršujejo, da v tej smeri iščejo rešitve,” je povedal Logar in dodal, da bolj kot je aktiven predsednik, bolj se bo odzivala vlada.

Prebilič meni, da “si bomo morali na neki točki natočiti čistega vina” in da vseh globalnih problemov ne bomo mogli reševati le s gašenjem požarov. Poudaril je, da bomo morali vsi doseči konsenz, spremeniti način življenja in da se bodo določene vrednoste morale prilagotiti novim dejstvom. “Če želimo, da bodo ljudje šli po tej poti, potem jim moremo pošteno povedati kaj nas čaka in biti iskren do njih. Premalo se komunicira in zato nastane zmeda, ki pa v teh razmerah, v katerih smo, ni dobrodošla,” je bil jasen Prebilič.

O upravljanju epidemije

Vladimir Prebilič je na vprašanje, ali bi se v času epidemije, ko so ljudje pogrešali besedo predsednika republike, bolj oglašal, kot se je aktualni predsednik Borut Pahor, odgovoril: “Da, absolutno bi se oglasil.” Dodal je še, da se vse v državi dogaja na način legitimnosti in legalnosti.

Čeprav meni, da so bili nekateri zajezitveni ukrepi nujni in tudi dobri, je bil kritičen do prejšnje vlade, da je ta vložila premalo napora, da bi vsi ti ukrepi doživeli tudi prepoznanje legitimnosti. “Nekateri ukrepi so bili predaleč in niso bili ekvivalentni dobrobiti, ki se je pričakovala s te strani. Premalo je bilo komuniciranja v samem vrhu in predsednik republike bi moral biti v to razpravo bolj vključen. Ljudje morajo razumeti ukrepe, saj se jih bodo zaradi tega tudi držali,” je še dodal Prebilič.

Logar je v odgovoru povedal, da je takrat neznani virus presenetil ves svet in da so takrat ravnali tako, kot so v dani situaciji lahko: “Vlada je takrat sprejemala ukrepe v svoji najboljši veri. Stanje virusa se je spreminjalo iz tedna v teden, zato smo trikrat na teden prečesavali možne ukrepe. Strinjam se, da morda kateri izmed ukrepov ni bil smiseln, da je bil morda bil kakšen prestrog. A razmeti morate, da nobeden od teh ukrepov ni bil sprejet s slabim namenom, predvsem, da zajezimo širjenje virusa.”

S Prebiličem pa se je strinjal, da bi z boljšo komunikacijo zajezitvene ukrepe lažje predstavili javnosti.

Izenačitev istospolnih in raznospolnih parov

Ustavno sodišče je minuli teden odločilo, da je razlikovanje med istospolnimi in raznospolnimi pari neustavno, zato bo ta neustavni položaj treba urediti. Anže Logar meni, da bo v naslednjih šestih mesecih veliko debat na to temo in da bo “zakonodajalec pred težko nalogo”. Ob tem je še dodal, da si želi, da bi bila ta debata čim širša in vključujoča, da se bo poiskala prava rešitev.

“Moj apel je, da tukaj ne velja hiteti, ampak je treba poiskati rešitev, ki bo širše sprejemljiva,” je povedal Logar, ki pa svojega stališča do te pereče tematike ni razkril, je pa dodal, da bo v iskanju rešitve problema, treba prisluhniti prav vsem mnenjem.

Vladimir Prebilič ima tu drugačen pogled kot Logar, saj meni, da more družbe delovati čim bolj odprto in more vključevati vse. “Mislim, da je že to, da odločamo o teh pravicah, da večina odloča o manjšini … to ni vključevanje,” je povedal Prebilič in dodal, da pozdravlja odločitev ustavnega sodišča.

“Ljubezen ne more biti zapovedana s strani države, ne more biti zapovedana s strani družbe ali kakšnih družbenih elit. Država more zagotoviti prostor svobode, ga varovati in ne zapirati,” meni Prebilič, ki je napovedal, da v kolikor bo postal predsednik, bo v tej pereči razpravi sodeloval zelo aktivno.

Kaj Prebilič pravi o nesreči v kočevskem Melaminu in ali je bil res svetovalec nekdanjega predsednika Türka?

Prebilič pravi, da je še vedno globoko pretresen nad nesrečo, ki je pretresla njegovo občino. Poudaril je, da je podjetje Melamin, v katerem kočevska občina sicer nima nobenega deleža, naredilo vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi nesrečo preprečilo.

“Dva dni pred nesrečo, so bili obnovljeni vsi certifikati, ki se nanašajo na varstvo pri delu. Vsi postopki so bili certificirani, podjetje je investiralo v varnost, a človeškega faktorja, ki se je zgodil, ne moremo nikoli izključiti,” je poudaril kočevski župan.

Ob tem je še napovedal, da bo občina naredila vse, da bo podjetje še naprej delovalo na drugi lokaciji: “Sicer tega ne moremo izpeljati nemudoma, ampak v delih, saj gre za več kot 100 milijonov vredno investiticjo. Najprej bomo selili kemijski del, ki je najbolj nevaren in kjer nastaja melaminska smola.” Povedal je še, da so lokacijo že našli, in da upa, da bo Republika Slovenija, ki je lastnica teh zemljišč, Kočevju tudi pomagala.

Ob koncu oddaje je Prebilič tudi pojasnil kakšna je bila njegova vloga, ko je bil predsednik republike Danilo Türk, saj so se v uradu nekdanjega predsednika ogradili do navedb, da je bil Prebilič njegov svetovalec.

“Nisem bil njegov svetovalec, tudi tega nisem nikoli trdil. Sodelovali pa smo pri razvijanju in spodbujanju domoljublja pri mladih. Nekdanji svetovalec Ladislav Lipič je prepoznal, da obstaja odtujenost mladih do varnosnega sistema pri nas. In tukaj sem jaz pomagal in mu svetoval. Izhajal sem iz tega, da če nekomu svetujem in pomagam, sem svetovalec,” je pojasnil Prebilič in dodal, da ni šlo za enkratno sodelovanje, ampak večkratno, kar potrjujejo tudi dokumenti.

Celotno oddajo si lahko ogledate na vrhu spletne strani.

Vladimir Prebilič kočevsko občino vodi že tretji mandat, na predsedniške volitve pa se podaja s podporo volilk in volilcev ter s podporo 45 neodvisnih slovenskih županj in županov. V predstavitvi svoje kandidature je povedal, da si želi, da bi se povečale nekatere pristojnosti predsednika republike. Meni namreč, da je funkcija predsednika sedaj preveč “degradirana na protokolarno raven” in ji je treba dati pomembno vsebino. Po njegovem bi moral biti predsednik najbolj dejaven na področju zunanje politike, prisoten na področju varnostne politike in imeti bolj proaktivno vlogo v domačem okolju. Kot je na predstavitvi še izpostavil, ni naklonjen uvedbi predsedniškega sistema v Sloveniji, a bi se z ustavnimi in zakonskimi spremembami lahko približali polpredsedniškemu sistemu.

Tudi Anže Logar se podaja na pot predsedniške kandidature s podpisi volilk in volilcev, a s podporo stranke SDS. Vlogo predsednika republike Logar vidi predvsem kot možnost, da združi različne poglede in vnese v slovenski prostor potrebno enotnost. Logar je ob najavi kandidature še povedal, da si kot predsednik republike želi izkoristiti pretekle izkušnje, ki jih je nabral kot zunanji minister. Poudaril je še, da je tudi s svojim delom v preteklosti že dokazal, da je sposoben povezovalnosti in je odprt za različne poglede in “v tem pogledu lahko ponudim Sloveniji aktivno držo predsednika z namenom skupnega sodelovanja”.