Menu ItemPo dveh predsednikih in treh začasnih voditeljih Desusa v zadnjem letu in pol je na čelo upokojenske stranke stopil Ljubo Jasnič. Nekateri delegati možnosti, da bi se stranka pod njegovim vodstvom uspela prebiti v parlament, ne izključujejo, drugi v njem prepoznavajo stečajnega upravitelja Desusa.
Tako kot v preteklih dneh si tudi na začetku današnjega kongresa predstavniki Desusa niso upali napovedati, kdo bo zmagovalec glasovanja za predsednika stranke. Pomerili so se namreč trije kandidati: Ljubo Jasnič, Srečko Felix Krope in Gorazd Žmavc, prevladujoča ocena pa je bila, da nihče od njih ni (zelo) dobra izbira. Naši sogovorniki so sicer izpostavljali, da Jasniča podpira najbolj številčen pokrajinski odbor, torej ljubljanski, in da je pred kongresom precej lobiral, kar pa naj še ne bi bila garancija za njegov uspeh.
Nekoliko se je slika začela jasniti po predstavitvenih nastopih. Jasnič je imel med trojico kandidatov najbolj všečen govor, s katerim je pritegnil tudi nekatere še ne povsem odločene delegate. Več navzočih je všečnost Jasničevega nagovora pripisalo njegovi politični kilometrini oziroma prekaljenosti, kar naj bi botrovalo temu, da je znal oceniti, kaj želi slišati večina na kongresu.
Jasnič je v svojem nastopu najprej jasno izpostavil, kaj bo stranka pod njegovim vodstvom storila za upokojence. “Malo je čudno, da ni denarja za domove, za ureditev dolgotrajne oskrbe, za prilagajanje bivalnih enot, za usposabljanje starejših … Je pa za oklepnike, za orožje, vodne topove, za tajkune, ki jih vsaka kriza naredi še bogatejše, denar je za strankarske medije,” je našteval Jasnič.
Desus je uničilo nespoštovanje vrednot
Podprl je decembrsko odločitev stranke, da se preseli v opozicijo. Ob tem je poudaril, da je bil sicer Desus od svojega nastanka večinoma v vladi, vendar pa stranki ne more biti vseeno, kako ravna politika na različnih področjih. “Vsi vemo, kaj se je dogajalo v času te vlade. Vsi poznamo napake pri obvladovanju epidemije, še zlasti ob njenem drugem valu, in vsi smo videli, kako vladne stranke zlorabljajo epidemijo za svoje strankarske oziroma ideološke interese,” je bil Jasnič oster do dogajanja v koaliciji.
Ob tem je izpostavil, da ključni zahtevi stranke Desus iz koalicijske pogodbe – ustanovitev demografskega sklada in demografskega urada – še vedno nista uresničeni, čeprav nekateri radi poudarjajo, da so vladajoči Desusu široko prisluhnili. Demografski sklad, kakor je zamišljen, po Jasničevih besedah ne pomeni nobene dodane vrednosti za vzdržnost pokojninskega sistema, saj obstoječe vire zgolj prenaša iz enega žepa v drugega. “Upokojenci od njega ne bomo imeli nič, za razliko od vladnih strank, ki si od koncentracije upravljanja z državnim premoženjem obetajo tako rekoč neomejene priložnosti za nova in nova kadrovanja oziroma postavljanje strankinih kadrov na vodilne položaje,” Jasnič nasprotovanja demografskemu skladu po zamisli SDS ni skrival.
Desus pa je po njegovem prepričanju v javnem mnenju “dobesedno uničilo” nespoštovanje vrednot, ki bi jih morala stranka zastopati. “Z vrednotami ni mogoče barantati, kot na primer s posameznimi postavkami v demografskem skladu. Z njimi ni mogoče trgovati in jih ponujati na politični tržnici,” je bil pred izvolitvijo načelen Jasnič. Ideološka pozicija bivšega vodstva stranke, da je mogoče sodelovati in trgovati z vsako vlado brez dosledno in jasno opredeljenih zavez in ravnanj, je bila zato po Jasničevi oceni v popolnem nasprotju z večinsko voljo volivcev Desusa.
Stranka brez poslanske skupine ni “prava stranka”
Precejšen del svojega nastopa je Jasnič posvetil tudi odnosom med vodstvom Desusa in strankinimi poslanci. Izpostavil je, da morajo biti strankini organi in poslanska skupina usklajeni: poslanci imajo sicer ustavno pravico, da glasujejo po lastni vesti, a je hkrati parlamentarna demokracija pretežno strankarska demokracija. “Če bi poslanci vedno izhajali le iz osebnega stališča in jih pri tem ne bi čisto nič zanimalo mnenje lastne stranke, bi hitro zašli v politični kaos, ki ga nihče ne bi mogel več obvladati,” je še poudaril Jasnič.
Prva poteza, ki jo bo potegnil v ponedeljek, bo torej klic v poslansko skupino, saj Desus brez poslanske skupine po besedah novega predsednika ni “prava stranka”. Želi, da poslanci ne bi več “solirali”, temveč bi v stranki skupaj dorekli vsako točko posebej in navzven nastopili enotno.
Jasniča čaka težko delo
Poslanci Desusa javno niso podprli nikogar od treh kandidatov, na kongresu pa je prevladovala ocena, da so najbolj naklonjeni Gorazdu Žmavcu. Zgolj z njim so se v preteklih dneh tudi (nekajkrat) sestali. Po Jasničevi izvolitvi je sicer vodja poslanske skupine Franc Jurša dejal, da poslanci odločitev delegatov spoštujejo in bodo za dobrobit stranke in njen ponovni vstop v parlament “naredili vse”.
Branko Simonovič pričakuje, da se bo stranka začela ukvarjati s programom in z usmeritvijo, kako naprej, ter se torej prenehala ukvarjati sama s seboj. “Svet stranke je sklenil, da smo zmerna opozicija, in priporočil, da se zavzemamo za uresničevanje programa Deususa. To spoštujemo in bomo spoštovali,” se je poslanskima kolegoma pridružil Ivan Hršak.
Vendar pa po zaključku kongresa med delegati ni bilo osamljeno mnenje, da bodo poslanci odločitve stranke tudi v prihodnje spoštovali zgolj v primeru, če jim bodo po godu. Jasnič naj torej pri usklajevanju stališč nikakor ne bi imel lahkega dela. Nekateri ne izključujejo niti, da bi lahko kaj kmalu klonil in da bi že jeseni prišlo do novega kongresa.
? Čestitam novemu predsedniku @stranka_DeSUS Ljubu Jasniču. Upam na stabilizacijo stranke v centru in pristno ALDE držo pri oblikovanju koalicij za izvajanje programa.
— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) June 19, 2021
Jasnič je po izvolitvi dejal, da ni nujno, da bo stranka izpadla, niti, da jo bo treba reševati. “Ko si spodaj, je pot navzgor najlažja. Veliko lažja, kot če si na vrhu in te začnejo na poti navzdol boleti noge.” Dodal je, da bo naredil vse, da se pri tej hoji ne bodo zadihali. Teren, torej volivci, pa bo povedal, ali bodo na tej poti uspešni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje