Medtem ko se nadaljuje okrepljeno bombardiranje večjih ukrajinskih mest, med njimi Kijeva, Černigova, Harkova in Mikolajeva, je iz države do včeraj zbežalo že več kot milijon in pol ljudi, kar pomeni, da je to najhitreje rastoča begunska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni. V Sloveniji je do zdaj po podatkih policije namero za mednarodno zaščito oddalo 381 državljanov Ukrajine. Danes zjutraj so v Slovenijo prispeli člani Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine. Pri evakuaciji jim je pomagal Slovenski mladinski orkester.
Po ruskem napadu na Ukrajino se številne organizacije in društva odzivajo na prošnje za pomoč. V akcijo se je vključil tudi Slovenski mladinski orkester, ki je pomagal članom Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine (YsOU). S pomočjo ljubljanske mestne občine, ki je pomagala pri prevozu in namestitvi, ministrstva za zunanje zadeve, ki je nudilo logistično in administrativno pomoč, in Perutnine Ptuj, ki pomaga s hrano in finančnimi sredstvi, sta z zahodnega dela Ukrajine, mesta Čop, danes zgodaj zjutraj v Ljubljano prispela dva avtobusa s 67 mladimi umetniki.
“Pobrali smo jih v mestu Čop, za njimi pa je potovanje, dolgo dva dni in pol,” je v oddaji N1 STUDIO pojasnila Živa Ploj Peršuh, umetniška vodja in dirigentka Slovenskega mladinskega orkestra. Čeprav so v prvem sklopu nameravali evakuirati 95 umetnikov, jim čez mejo ni uspelo pomagati vsem. Razlogi za to pa tičijo v izjemno oteženi komunikaciji, koordinaciji različnih mejnih prehodov in birokratskih ovirah, ki so po besedah Ploj Peršuh postopkovno izjemno naporne. “Za zdaj je v Slovenijo prišlo 67 mladih članov s spremljevalci. Iz tega naslova jih čaka še 300 na drugi strani,” je dodala.
Otroci so izčrpani in tihi
Ploj Peršuh je v nadaljevanju predstavila, kako je potekala evakuacija mladih glasbenikov. Čeprav se zdi težko predstavljivo, je evakuacija stekla hitro, tudi zaradi pomoči, ki so jim jo ponudili na slovenskem zunanjem ministrstvu in na policiji. “Na drugi strani sta bila izjemno ažurna vodja njihovega mladinskega orkestra in producentka. To so izjemno odzivni ljudje. S pomočjo telefonov in aplikacij, kot sta WhatsApp in Facebook, se nam je uspelo organizirati,” je poudarila in hkrati dodala, da to ne bi bilo mogoče tudi brez diplomatskih vezi. “Enostavno nismo imeli druge možnosti, kot da se organiziramo izjemno hitro,” je izpostavila Ploj Peršuh.
O tem, kdo je dal pobudo za evakuacijo ukrajinskih umetnikov, je umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra povedala, da spremljajo preostale orkestre po Evropi in svetu ter da so z zaskrbljenostjo spremljali tudi dogajanje v Ukrajini. “Dogajanje smo spremljali od začetka konflikta. Oksano, njihovo dirigentko, ki je tudi moja cehovska kolegica, smo vprašali, ali jim lahko pomagamo, kaj pošljemo. Poslali so poziv k pomoči, da bi radi čim prej zapustili državo, in mi smo to seveda spoštovali,” je pojasnila.
Za umetniki je dolga pot, zato so razumljivo zelo izčrpani in tihi. “Njihove misli so usmerjene v domovino, k staršem in svojcem. Od njih poslušamo zgodbe: na primer, da mama odloži dva mladoletna otroka na železniško postajo, se od njiju poslovi in vrne v bojne linije. To so izjemno težke zgodbe. Sami želijo delovati kot glasbeniki, se čim prej počutiti dostojno,” je pripovedovala Ploj Peršuh. Čeprav je želja umetnikov po vrnitvi v domovino močna, je realnost na žalost drugačna.
Integracija mladih umetnikov, ne beguncev
Da bi se mladi v Sloveniji počutili čim bolj dobrodošlo in varno, se v Slovenskem mladinskem orkestru trudijo, da bi jim to tudi omogočili. “Ti otroci potrebujejo varno okolje, morda vrstniško besedo. Zato prosimo vse, da nam ponudijo namestitve v domačem okolju. Na naši spletni strani je tudi obrazec, na katerem lahko navedejo zmožnosti svojih kapacitet in starost njihovih otrok,” je pozvala k pomoči Ploj Peršuh. Pri tem je izrazila željo in upanje, da bi otroke namestili v okolja, kjer se bodo počutili dostojanstveno, kot mladi ljudje, ne kot begunci.
Čeprav je prihodnost negotova, po besedah dirigentke Slovenskega mladinskega orkestra že snujejo načrt, s katerim bi mladim Ukrajincem ponudili svoje znanje in nasvete za boljšo prihodnost. “Kako mobilizirati glasbenike, kako jim ponuditi delovno okolje, aktivnosti, ki jih bodo odvrnile od misli na konflikt, na težave,” je predstavila Ploj Peršuh in ob tem dodala, da se želijo z ukrajinskim orkestrom še bolj povezati. V orkestru že nagovarjajo nekatere druge evropske orkestre, kot so berlinski filharmoniki in bavarska opera, posameznike in druge, da bi jim prek denarnih donacij in človeških kapacitet lahko omogočili glasbeno izobraževanje in ustvarjanje. “To je največ, kar šteje,” je dodala.
Poskrbeli bodo predvsem, da bodo imeli mladi urejen status. “Za zdaj jih bomo morali opremiti birokratsko, jih opolnomočiti s stvarmi; jim pomagati izdati dokumente, ki so potrebni, jim svetovati, kam se lahko obrnejo, kam lahko pokličejo, če so v stiski, jim dati napotke za gibanje po Sloveniji, kaj je dovoljeno in kaj ne. Verjetno bi jim morali ponuditi psihosocialno pomoč, vse to organiziramo,” je dejala gostja.
Čeprav je dolgoročen plan izobraževanje, je zdaj najpomembnejše mladim najti namestitev in pomagati drugim umetnikom, ki še niso prispeli v Slovenijo. “Menim, da jim bomo lahko s svojim znanjem in v povezavi z ukrajinskim mladinskim orkestrom ter evropskim kariernim centrom za umetnike dolgoročno omogočili okolje, ki bo jezikovno, šolsko in glasbeno bogato. Da jih bomo integrirali kot mlade umetnike, ne kot begunce,” je za konec še sklenila Živa Ploj Peršuh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje