Menu ItemŠolski minister Vinko Logaj in glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj sta enotna: manko kadrov je eden največji izzivov, ki pretijo javnemu šolstvu. Ob začetku mandata novega ministra sta načela vprašanja različnih statističnih podatkov o tem, koliko učiteljev nam pravzaprav primanjkuje, rešitev kadrovskih težav, plačne reforme ter stabilnega financiranja vzgoje in izobraževanja. Kje sta našla skupne točke in kje se njuni pogledi razhajajo?
Mesec dni po tem, ko je novi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj prevzel položaj, se je sestal s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz). Logar in glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj sta med ključnimi izzivi izpostavila kadrovski primanjkljaj.
Vendar imata ministrstvo in sindikat različne ocene o tem, koliko učiteljev bi dejansko potrebovali. Ministrstvo je nedavno za N1 sporočilo, da je po njihovi oceni oktobra lani v osnovnih šolah manjkalo vsaj 1.410 polno zaposlenih učiteljev. Predstavniki ravnateljev in sindikata pa že dlje časa opozarjajo, da v slovenskih šolah primanjkuje več tisoč učiteljev.
Zaradi zelo različnih podatkov so se odločili za temeljitejšo analizo stanja. V analizo bodo med drugim vključili tudi podatke o razpisih za prosta delovna mesta, ki dlje časa ostajajo nezapolnjena, je napovedal Štrukelj. Pozorni pa bodo tudi na delež učiteljev, starejših od 50 let. Po nekaterih podatkih se bo namreč v 10 letih upokojila tretjina učiteljev v osnovnih šolah in polovica profesorjev v srednjih šolah. Logaj je napovedal, da bi lahko bila analiza pripravljena v nekaj mesecih.
Na podlagi teh podatkov bodo pripravili kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Minister je dodal, da vsi ukrepi ne bodo veljali na nacionalni ravni, nekateri bodo sprejeti le v lokalnih skupnostih ali na posameznih šolah. Kot eno izmed možnosti je Logaj omenil tudi neprofitna stanovanja za mlade učitelje.
Prenova plačnega sistema: parafo se pričakuje prihodnji teden
Logar in Štrukelj sta spregovorila tudi o plačah. Po besedah sindikalista je nekaj vprašanj tukaj še odprtih, a verjame, da jih bo v prihodnjih dneh mogoče rešiti. Štrukelj sicer dvomi, da bo plačna reforma sama po sebi rešila kadrovski manko. Dodal je, da bo v prihodnje plačna razmerja v javnem sektorju treba še dodatno korigirati. Glede zaključka pogajanj je povedal, da bi bilo pogovore mogoče zaključiti prihodnji teden s parafami ključnih dokumentov.
Štrukelj je sicer v izjavi po sestanku poudaril, da ima Sviz stavkovni sporazum z vlado, ki jim omogoča ločena pogajanja v primeru, da ne pride do dogovora. V primeru kršitve dogovora pa imajo pravico do plačane stavke. “To je neželena rešitev, a je kljub vsemu še možna,” je dodal.
Logaj je sicer še poudaril, da je v proračunu za naslednje obdobje v proračunu predvidenih 160 milijonov evrov za investicije v vrtce in šole v lokalnih skupnostih. “Evidentiranih je 83 projektov. To kaže, da bo država vlagala v šolski prostor,” je rekel. Logaj je sicer ocenil, da so bili današnji pogovori konstruktivni. Po njegovih besedah so dosegli dogovore, ki vodijo v krepitev in stabilizacijo razmer v javnem šolstvu.
V dveh tednih do predloga o stabilnejšem financiranju
Sviz je predlagal tudi, da se ob prihajajočih sistemskih spremembah v zakon določi tudi najnižji obvezni delež BDP za vzgojo in izobraževanje. “To bi odgovorilo na opozorila OECD, da je naše financiranje vzgoje in izobraževanja relativno nestabilno,” je dejal Štrukelj. “Kakovostno javno izobraževanje bi lahko postalo ena od primerjalnih prednosti naše države,” je rekel. “Preprečiti moramo, da bi vzgoja in izobraževanje končala podobno kot se ta trenutek dogaja javnemu zdravstvu, kjer smo se prepozno lotili sprememb.”
Minister Logaj je napovedal, da pripravljajo izračune. Predlog bi lahko v zakonodajni postopek poslali z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Informacija o tem, kolikšen delež BDP bi lahko v prihodnje namenili za vzgojo in izobraževanje, bo predvidoma znana v prihodnjih dveh tednih, je še povedal Logaj.
Na sestanku so spregovorili tudi o združevanju vrtcev v tako imenovane megavrtce. Pred časom je namreč ljubljanski župan Zoran Janković nameraval združiti ljubljanske vrtce, s čimer bi združili tudi njihove podporne službe. Novi minister Logaj je poudaril, da trenutno veljavni zakon ne predvideva združevanja vrtcev v megavrtce. “Ne iščemo rešitve, ki bi to omogočila. Menimo, da je pomembna pedagoška avtonomija ravnatelja, ki je povezana tudi s poslovno funkcijo,” je rekel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje