Tik pred koncem javne razprave o perečem predlogu za združitev ljubljanskih vrtcev pod eno streho so na okrogli mizi poglede soočili ravnatelji vrtcev ter predstavniki občine in stroke. Ravnatelje skrbi, da bi jim odvzeli del pristojnosti, kar pa njihovega dela ne bi olajšalo. V tujini se odločajo za decentralizacijo upravljanja vrtcev, pri nas pa v vrtce prinašamo elemente korporativnega upravljanja, opozarja stroka. Kako jim odgovarjajo na Mestni občini Ljubljana?
V razpravi v nabito polni predavalnici na Filozofski fakulteti so mnenja o združitvi v en javni vzgojno-izobraževalni zavod prvič soočili predstavniki Mestne občine Ljubljana (Mol), ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ravnatelji vrtcev in fakultetni predavatelji, ki se ukvarjajo s predšolskimi otroki. Da gre za pomembno vprašanje, so pokazali tudi čustveni odzivi sodelujočih in mestoma žaljiva razprava.
Ljubljanska občina želi vrtce združiti v Center predšolske vzgoje in izobraževanja Mol z začetkom prihodnjega leta. Trdijo, da bi tako optimizirali njihovo poslovanje. Center bo zastopal direktor, organizacijske enote – vrtce pa bodo vodili ravnatelji kot pedagoški vodje. Na občini so prepričani, da bodo s tem v poslovodnem delu razbremeniti tudi ravnatelje, da se bodo v prihodnje lahko bolj posvetili pedagoškemu strokovnemu delu ter komuniciranju s sodelavci, starši in otroki.
Po Evropi vrtce decentralizirajo ter jih tako približujejo otrokom, staršem in okolju
Spremembam nasprotujejo tako v Skupnosti vrtcev Slovenije kot v Združenju ravnateljev vrtcev Slovenije. Predsednica skupščine Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar je opozorila, da bi spremembe lahko ogrozile avtonomijo ravnateljev in kakovost vrtcev. Predsednik združenja Tomaž Popović pa je prepričan, da bi združevanje pomenilo izgubljanje posebnosti vrtcev, ki so posledica okolja. Skrbi pa jih tudi spremenjeni položaj ravnateljev. Prav poslovodne naloge, ki bi jih zdaj deloma prenesli na direktorja centra, jim dajejo avtonomijo, je prepričan Popović.
Predlog reorganizacije v upravljanje vrtcev prinaša elemente korporativnega upravljanja, je ocenil direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Decentralizacija upravljanja ima številne prednosti: vrtci imajo višjo stopnjo samostojnosti, hitreje se prilagajajo razmeram, bolj se prilagajajo tudi zaposlenim. Zato je po Logajevih besedah za uspeh ključna kombinacija obeh pristopov. “Gre za precedenčni primer, ki bi mu lahko sledile ostale občine. Brez jasno opredeljenih kazalnikov kakovosti bi to lahko bilo nevarno,” je dejal.
Tudi ravnateljica največjega ljubljanskega vrtca Ciciban, ki ima 53 oddelkov, Ana Bulc kakovost vidi prej v zmanjševanju vrtcev kot povečevanju. V manjših vrtcih je namreč lažje vzdrževati kakovostno delo in dobre odnose. “Ne moremo pristati na to, da se nam odvzame del administrativnega dela. To našega dela ne bi zmanjšalo, le pot do rezultatov bi bila daljša,” je še dodala. Želela pa bi si pravne pomoči, a se da to doseči tudi drugače.
Vrtec se mora približevati potrebam otrok in staršev, je poudarila razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. “Vsak vrtec ima svojo zgodovino, svoje specifike in prilagojen načrt dela,” je dejala. Sistemske spremembe morajo biti podkrepljene z mednarodnimi primeri. Zato jo skrbi, da predlagatelji sprememb niso predložili primerov iz tujine. Vendar je opozorila tudi, da se tujina pogosteje odloča za decentralizacijo: “Evropski prostor se premika v smer decentralizacije vrtcev, približuje se staršem, otrokom in lokalnemu okolju.”
Petra Gregorčič Mrvar s Filozofske fakultete pa je opozorila na nejasno zastavljeno svetovalno službo. Gregorčič Mrvar se sprašuje, ali bo obstoječa svetovalna služba, ki deluje znotraj vrtcev, obstala, ali nameravajo ustanoviti novo svetovalno službo izven vrtcev in v kakšnem razmerju bosta ti službi. “Smer, ki je nakazana, je nedopustna,” je rekla.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je napovedal, da bodo podporo predlogu reorganizacije v “megavrtec” preverili tudi med svojim članstvom. Izpostavil je, da s predlaganimi spremembami zaposleni in starši izgubljajo svojo možnost participacije. “Večina vrtcev v svetu ne bo imela nobenega predstavnika,” je dejal. Za trditev, da bo reorganizacija povečala kakovost pedagoškega dela, Mol nima nobenega argumenta, je še dodal. “Vrtec ni podjetje,” je poudaril. Štrukelj je izpostavil tudi, da strokovna skupina, ki je pripravljala predlog in v kateri je sodeloval tudi sam, ni strokovna, saj da sta v njej sodelovala tudi dva podžupana.
Že manjše zakonske spremembe terjajo veliko časa, pri tako velikih spremembah pa se mora najprej izreči strokovna javnost, je rekel vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc.
Je burna debata odraz strahu pred spremembami?
Ravnateljica vrtca Galjevica Barbara Novinec, ki naj bi predvidoma tudi prevzela vodenje združenih vrtcev, je na okrogli mizi predlog zagovarjala. Na pomisleke, da bi starši izgubili možnost participacije, je odgovorila, da vsi vrtci ohranjajo svet staršev, njihovi predstavniki pa bodo sodelovali tudi svetu zavoda, kjer bodo imeli možnost vpogleda v delovanje vseh vrtcev.
Poudarila je, da svetovalne službe ostajajo del posameznih vrtcev. Na ravni krovnega zavoda pa bi ustanovili še dodatno svetovalno službo, ki bi pomagala vzgojiteljem. Po njenih besedah si želijo zaposliti tudi kliničnega psihologa.
Delovne skupine nikoli niso sestavljene zgolj iz strokovnjakov, pa je na pomisleke odgovoril podžupan Mola Boštjan Koritnik in ocenil, da je sodelovanje dveh pravnikov koristno. V skupini so sodelovali predstavniki ravnateljev in sindikata, kar je po njegovem mnenju ustrezno, saj da predlagane spremembe ne bi smele vplivati na otroke.
Burno debato Koritnik vidi kot strah pred spremembami. Na ključno vprašanje, kaj reorganizacija prinaša, pa je odgovoril, da rezultat ni v stroškovni optimizaciji, saj bo občina po novi ureditvi zapravila več denarja. Bo pa novi sistem prinesel na primer skupno pravno in informacijsko službo.
Vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič pa je spomnila na nastanek izobraževalnega centra Pika, ki so ga najprej ustavili, nato pa sta sledili stroka in znanost. “Tudi danes je videti tak strah, ki ga je mogoče razumeti,” je rekla. Po njenih besedah je javno razpravo o predlogu reorganizacije, ki se konča v sredo, mogoče podaljšati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!