Menu Item
Stiske po največji naravni katastrofi v zgodovini Slovenije so ogromne. "Obseg te ujme se lahko primerja samo še z vojnim stanjem," je opisala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je v oddaji N1 STUDIO predstavila ukrepe, predvidene v interventnem zakonu, ki ga je sprejela vlada. Kako lahko do pomoči pridejo državljani? Kako bomo s tako imenovanimi solidarnostnimi sobotami pomagali vsi, koliko še vlada pričakuje od bank?
Kaj vse ljudem prinaša interventni zakon, ki ga je tri tedne od največje naravne katastrofe v zgodovini Slovenije sprejela vlada? Kdo od prizadetih v poplavah lahko računa na pomoč, kakšna bo in kaj mora za to storiti? Za koga bo država gradila hiše in kaj bo z njihovim lastništvom? Odprto vprašanje medtem ostaja tudi vloga bank, ki očitno niso pripravljene dati toliko kot od njih pričakuje vlada.
V oddaji N1 STUDIO je gostovala ministrica za javno upravo, ki je tudi koordinirala pripravo interventnega zakona, Sanja Ajanović Hovnik.
“Obseg te ujme se lahko primerja samo še z vojnim stanjem, stiske so ogromne,” je povedala ministrica. Vsem, ki so utrpeli škodo, je na voljo solidarnostna pomoč, ki ni vezana na socialni status. Zanjo je mogoče zaprositi na centrih za socialno delo, ki bodo ugotavljali upravičenost posameznih primerov. Koliko denarne pomoči lahko prizadeti v poplavah dobijo in kaj vse jim je še na voljo? Kaj morajo narediti, da bodo prejeli pomoč?
Prve ocene kažejo, da je nastalo za pet milijard evrov škode, mogoče je, da bo na koncu ta številka še višja. Zato je bilo veliko razprav tudi o vlogi bank, premier Robert Golob je tudi izrazil pričakovanje, da bodo do te seje vlade prišli s konkretnimi predlogi. Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je za Delo povedala, da načrtujejo ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni triodstotni obrestni meri in s poroštvom države, ureditev moratorijev na odplačilo dolgov, na mizi je tudi predlog za ugodnejša dolgoročna potrošniška posojila prizadetim.
Obdavčitvi dobičkov pa banke nasprotujejo in pravijo, da naj raje prispeva celotno gospodarstvo, ponujajo tudi dodaten solidarnostni prispevek. Kaj vlada še pričakuje od bank in kakšna je možnost, da zanje uvede tudi obdavčitev izrednih dobičkov? K temu vlado že pozivajo vse koalicijske stranke, ukrep pa podpira tudi opozicija.
Po besedah ministrice Ajanović Hovnik je škoda tako velika, da bomo morali pri obnovi prispevati vsi, a si na vladi želijo, da bi to potekalo na prostovoljni ravni. Prvotni ideji tako imenovanih solidarnostnih sobot so ugovarjali tako delodajalci kot sindikati. Zdaj so predlog spremenili in uvedli dve možnosti: obvezni prispevek ali prostovoljno soboto. Kako točno bo to videti?
Ključno je, kako se bomo lotili sanacije Slovenije, je še povedala ministrica. “To je treba narediti razumsko, interdisciplinarno in s pogledom v prihodnost. Marsikaj bi bilo mogoče preprečiti,” je dejala. Ugotavljali pa bodo tudi, kako je mogoče, da so bile stavbe zgrajene na poplavnih območjih in da so bila zanje izdana gradbena dovoljenja. Ajanović Hovnik je izpostavila primer podjetnika, ki je sam želel podjetje postaviti na lokaciji, za katero je vedel, da je poplavno območje.
Sanacija bo morala biti trajnostna. “Treba se je zavedati, da so podnebne spremembe tu. Te vojne z naravo ne moremo dobiti,” je še rekla ministrica.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje