Medtem ko so zavarovalničarji današnji sestanek pri premierju Robertu Golobu po besedah predsednice zavarovalnega združenja Maje Krumberger zapustili "z dobrimi občutki" in misleč, da je tako tudi na drugi strani, ima vlada večja pričakovanja do bank. Premier Golob je po koncu sestanka dejal, da je bankirjem dal 48 ur časa, da pripravijo ukrepe, s katerimi bi lahko pomagali prizadetim v poplavah. Kako obsežno pomoč bank pričakuje in kaj bo, če ti ukrepi po oceni vlade ne bodo zadostni, za zdaj ni znano.
Vlada, bančniki in zavarovalničarji si ob za danes napovedanem sestanku očitno niso želeli pozornosti javnosti. V napovedniku za medije ura sestanka zjutraj namreč ni bila navedena.
Šefi zavarovalnic, ki so pred 10. uro prihajali na Gregorčičevo, so bili precej redkobesedni. “Počakajmo,” nam je na vprašanje, kaj pričakuje, odgovoril predsednik uprave Save Re Marko Jazbec, sicer mož državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec.
Finančni minister Klemen Boštjančič je prišel v spremstvu predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Žige Debeljaka in predsednika uprave SID banke Boruta Jamnika. Našemu vprašanju o tem, kaj pričakujejo, je sledil le zvok škripanja vrat.
Premier Robert Golob pa je dejal le, da se bodo pogovarjali o ukrepih, s katerimi lahko zavarovalnice in banke pomagajo prizadetim v poplavah.
Brez pogovorov o konkretnih ukrepih
Na srečanju s predstavniki zavarovalniškega sistema so bili prisotni predstavniki Slovenskega zavarovalnega združenja in zavarovalnic Merkur, Sava, Sava Re, Wiener städtische, Generali, Grawe, Allianz in Triglav.
Direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger je po sestanku dejala, da so zavarovalnice vladi predstavile dogajanje na terenu in prve ocene škode, ki pa jih še ne želijo deliti z javnostjo, saj cenitve še potekajo. Prve ocene skupne škode naj bi zavarovalnice imele sredi septembra, je dejala Krumberger.
Na vprašanje, kako lahko zavarovalnice pridejo naproti prizadeti v poplavah, kar od njih glede na izjave v zadnjih dneh pričakuje premier, je dejala, da so zavarovalnice v največji možni meri poenostavile reševanje škodnih zahtevkov, poleg tega jim nekatere stroške (denimo stroške čiščenja) brez predložitve računov vključijo v izračun zavarovalnine. Cilj je čim hitrejše in čim bolj enostavno izplačilo, je dejala Krumberger.
Zadnje dni se, predvsem za bančni sektor, govori tudi o možnosti obdavčitve dobičkov. Sogovornica je na vprašanje, ali so o tem danes kaj govorili, dejala, da so neurja veliko breme za zavarovalnice. Te so po podatkih združenja od leta 2018 dalje letno v povprečju izplačale med 70 in 90 milijonov evrov škode, letos pa so samo julijska neurja povzročila 110 milijonov evrov škode.
“Zavarovalniški sektor je trenutno najbolj obremenjen. Nimamo tragičnih zgodb, seveda ne bomo propadli, vse škode bodo izplačane. Zavarovalnice so tradicionalno dobro kapitalizirane ravno zato, ker je Slovenija izrazito izpostavljena naravnim nesrečam. Je pa res, da je malokdo dopuščal možnost nesreče takih razsežnosti.”
Zavarovalnice so sicer tudi same zavarovane pri pozavarovalnicah. Po besedah Krumberger so že aktivirale mednarodne pogodbe za unovčenje teh zavarovanj. “Te pogodbe so ustrezne, jih je pa potrebno obnavljati. Vedeti moramo, da so nekatere pogodbe že unovčene, pred nami pa so najhujši poplavni meseci.”
Bankam dva dni za konkretne ukrepe
Sledilo je srečanje z bančniki, na katerem so bili, kot so po sestanku sporočili iz premierjevega kabineta, predstavniki Združenja bank Slovenije, Addiko Bank, Delavske hranilnice, Deželne banke Slovenije, NKBM, Gorenjske banke, NLB, SKB, SID banke, Unicredita, Sparkasse, Intesa San Paolo, BKS banke, Primorske hranilnice Vipava in Hranilnice Lon.
Izvršna direktorica SKB Anita Stojčevska je pogovore po koncu sestanka ocenila za “konstruktivne”. Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo pa je dejala, da so govorili o možnih ukrepih za pomoč prebivalcem, ki bi bili namenjeni predvsem prebivalcem. Govorili so o takojšnjih in možnih kasnejših ukrepih. Bančniki računajo, da bodo skupaj iskali možne ukrepe, je pa še prezgodaj za vsebinsko razpravo. “Treba bo pogledati, kaj ljudje potrebujejo.”
Na vprašanje, ali je bilo na sestanku govora tudi o obdavčitvi dobičkov bank, je dejala, da ni bilo “konkretnejših” predlogov.
Premier Golob pa je po sestanku dejal, da je skrajni čas, da se tako zavarovalnice kot banke zavejo resnosti trenutka. Dodal je, da so si vzeli 48 ur, da pridejo tudi banke s konkretnimi predlogi, kako bodo ljudem pomagale.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje