V Piranskem zalivu smo dopoldan preživeli z delfini: imeli smo srečo (FOTO in VIDEO)

"Zapeljali se bomo en krog po zalivu, ampak ne pričakujte, da jih bomo videli. Nekateri raziskovalci in študenti, ki pridejo k nam, čakajo več ur ali dni, da se jim nasmehne sreča," ob našem srečanju iskreno pove predsednik Društva Morigenos in koordinator raziskovanja Tilen Genov.

V prostorih društva na Tartinijevem trgu vzamemo raziskovalno opremo in se odpravimo proti marini, kjer se vkrcamo na manjši gumenjak. Med plovbo po Piranskem zalivu oprezamo za pljuski, ki bi lahko izdajali, da so delfini blizu.

Ne traja dolgo, ko projektni vodja društva Krista Lokar obstane in s prstom pokaže v smeri plovbe. In res, kmalu zagledamo prvega delfina. Nato pa še dva, tri ...

"To je velika pliskavka in je znana kot priobalna vrsta," pove Genov. Po njegovih besedah se zelo dobro znajde v zalivih, ustjih rek, včasih v reke tudi zaplava. Če jih tja premami plen, zaplavajo tudi v pristanišča. "Nič nenavadnega ni, če jih opazimo v Luki Koper," pojasni.

V Tržaškem zalivu in okolici jih živi približno 150. "Gre za populacijo, ki stalno živi tukaj. Tržaški zaliv je njihov dom."

"Čakaj, mislim, da vem, kdo je to. Saša!"

Med plutjem po Piranskem zalivu sta Tilen Genov in Krista Lokar s fotoaparatom ves čas prežala za vodnimi sesalci.

"Čakaj, mislim, da vem, kdo je to," je bilo slišati Genova. "Saša! To je ena od delfink, ki jo poznamo že od leta 2005, torej že 20 let."

Po besedah Genova gre za samico, ki je imela že kar nekaj mladičev in je "očitno uspešna ter odgovorna mama". Sklepajo, da je bila – ko so jo pred 20 leti prvič opazili – stara vsaj 10 let, danes torej šteje že več kot tri desetletja.

"Ta vrsta živi več kot 60 let. Najstarejši delfin v naravi je bila samica, ki je bila stara 67 let, preden je izginila na Floridi."

Poleg Saše so nas prišli pozdravit še Natalie z mladičem, Olaf, Galateja ... Genov je njihova imena streljal kot iz topa. "Prepoznavamo jih po naravnih oznakah na hrbtnih plavutih, ki nastanejo v njihovih medsebojnih interakcijah, ko se grizejo bodisi med igro bodisi v resnih pretepih. In to vodi v različne oznake, kot so zareze, brazgotine in praske."

In ker je hrbtna plavut vidna vsakič, ko delfini na površje pridejo po zrak, Društvo Morigenos plavuti uporablja za individualno identifikacijo. "To je kot neke vrste prstni odtis," ponazori Genov.

Vsakega delfina ekipa fotografira, saj jim fotografije – ne da bi se ga morali dotakniti ali ga označiti – služijo kot uradni dokaz o prisotnosti živali. To metodo imenujejo fotoidentifikacija.

Od akrobatov do delfinov, ki so bolj resne narave

Tako kot ljudje imajo tudi delfini različne osebnosti in karakterje. Nekateri so po besedah Genova zelo razposajeni in akrobatski, saj skačejo iz vode. Drugi radi plavajo pod čolnom oziroma srfajo na valu, ki ga ustvarja plovilo. "Nekateri pa so bolj resne narave in se držijo bolj postrani," pravi naš sogovornik.

Vsi delfini, ki jih je Društvo Morigenos zabeležilo, imajo identifikacijske kode, živali, ki so pogosteje opažene, pa so dobile tudi svoja imena.

Nekateri delfini se imenujejo po anekdotah ali ljudeh, ki so društvu stali ob strani, delfina Srečka pa je poimenovala slovenska javnost. Zapletel se je v ribiško mrežo, k sreči pa ga je ribič rešil. Zaradi srečnega konca je društvo ljudi pozvalo, naj ga poimenuje. In tako v našem morju plava Srečko, ki je med snemanjem reportaže prišel pozdravit tudi ekipo N1.

Podvodne debate

V Tržaškem zalivu je populacija delfinov stabilna, a na negativne vplive ni imuna. Ogroža jih skupek več dejavnikov; ribištvo, turizem, kemično onesnaževanje, smeti, pomorski promet in podvodni hrup, pojasni Genov, medtem ko iz kovčka jemlje nenavadno napravo.

"To je hidrofon oziroma podvodni mikrofon, s katerim ugotavljamo, kaj delfini počnejo pod vodo, ko jih ne moremo neposredno videti," pove.

Njihove zvoke lahko v osnovi razvrstimo na dva tipa. S kliki oziroma tleski se orientirajo in iščejo svoj plen, podobno kot netopirji, z žvižgi pa se sporazumevajo.

"Vsak delfin ima unikaten žvižg, ki mu rečemo tudi podpisni žvižg, saj deluje kot lastnoročni podpis, ki predstavlja identiteto delfina. Tako se med seboj prepoznavajo in drug drugega tudi naslavljajo."

Kako so slišati, prisluhnite v reportaži.

Z začetkom poletne turistične sezone pa je v morju tudi vedno več hrupa, ki ga povzročajo plovila. To delfinom povzroča velike preglavice, saj moti njihovo komunikacijo. Poleg tega lahko zaradi hitrih in nepredvidljivih plovil pride do trčenj, ki lahko vodijo v hude poškodbe ali celo smrt.

"Začenja se obdobje kotitev, zato moramo biti še posebej odgovorni in pozorni, kje plujemo. Ne smemo se približevati na silo, plovbo upočasnimo in plujemo vzporedno," poziva Genov.

Po njegovih besedah pa je najbolje, da motor na plovilu ugasnemo in uživamo v trenutku. "To je najboljši način, da zmanjšamo negativne vplive, ne da bi morali prepovedati promet na morju," še pravi.

Če bi o delfinih izvedeli več, lahko v Piranu obiščete Center o delfinih, kjer lahko med drugim v akustični sobi prisluhnete tem neverjetnim živalim, ogledate pa si lahko tudi kip delfina v naravni velikosti.