Ženska, ki je ni strah najmočnejših na svetu

V zadnjih tednih je boj za prekinitev izraelske blokade v Gazi, končanje trpljenja in svobodo Palestincev dobil nov obraz – oziroma več njih. To so bili obrazi dvanajstih aktivistov, ki so se na jadrnici Madleen podali na pot čez Sredozemlje, da bi prebili blokado in v Gazo simbolično dostavili nekaj nujno potrebne pomoči. Ena od dvanajsterice, ki se je zbrala pod imenom Freedom Flotilla, je bila 22-letna Greta Thunberg, švedska aktivistka, ki jo je svetovna javnost doslej poznala predvsem po boju za podnebno pravičnost.

Ko je novinar programa Democracy Now vprašal, kako boj za svobodo Palestincev sovpada z vprašanji podnebnih sprememb, je Thunberg odgovorila: "Menim, da se teh bojev ne da ločiti. Ne moremo imeti podnebne pravičnosti brez socialne pravičnosti. Razlog, da sem podnebna aktivistka, ni v tem, da želim zaščititi drevesa. Podnebna aktivistka sem, ker mi je mar za ljudi in dobrobit planeta, to pa je tesno prepleteno. Ko na primer gledamo genocid v Gazi, so nekateri zelo očitni znaki, da se ekocid, uničenje okolja, zelo pogosto uporablja v vojni za zatiranje ljudi."

Moralo pa bi biti še veliko bolj preprosto, je dodala. "Ne glede na to, kaj je razlog za trpljenje, najsi bo to ogljikov dioksid, bombe, državna represija ali druge oblike nasilja, upreti se moramo viru trpljenja. In če se pretvarjamo, da nam je mar za okolje, če se pretvarjamo, da nam je mar za podnebje in prihodnost svojih otrok, ne da bi ob tem videli, priznali in se borili proti trpljenju vseh ljudi, ki so danes marginalizirani, je to skrajno rasistično razumevanje pravice, ki izključuje večino svetovnega prebivalstva."

Thunberg se je flotilji pridružila, da bi pritegnila pozornost javnosti. Aktivistka, ki ima samo na Instagramu skoraj 15 milijonov sledilcev, se zaveda svoje vidnosti, in kot pravi, je njena "moralna dolžnost", da jo uporabi. "Iz nekega razloga imam platformo," je dejala. "Če moja prisotnost na jadrnici lahko naredi razliko, če lahko s tem pokažemo, da svet ni pozabil na Palestino, in ponovno poskušamo prekiniti blokado in odpreti humanitarni koridor in dostaviti prepotrebno humanitarno pomoč, je to tveganje, ki sem ga pripravljena sprejeti."

Izraelski propagandni stroj

Marsikomu to seveda ni bilo pogodu. Izraelsko zunanje ministrstvo je odpravo vztrajno naslavljalo kot "zvezdniško" in "selfi jahto". Predstavnik izraelske vlade David Mencer pa je "ubogi Greti" namenil domnevno retorično vprašanje, kdo v resnici hrani Gazo in kdo hrani svoj ego. Tudi on je o jadrnici govoril kot o "selfi jahti", celotno akcijo pa je ocenil kot "Instagramov aktivizem". Izraelski politični vrh je zelo očitno zagnal svoj propagandni stroj, ki so mu sledili številni (ne samo izraelski) mediji.

V kampanjo so se hitro vključili tudi ameriški zavezniki. Republikanski senator Lindsay Graham je akcijo pospremil z objavo na omrežju X: "Upam, da Greta in njeni prijatelji znajo plavati."

Pred dnevi se je oglasil še ameriški predsednik Donald Trump, ki je v odgovoru na novinarsko vprašanje mlado aktivistko označil za "jezno" in "čudno" osebo in dodal, da bi potrebovala tečaj obvladovanja jeze. Thunberg se je na njegove besede odzvala, rekoč, da glede na vse, kar se trenutno dogaja, svet potrebuje še veliko več jeznih mladih žensk.

Na eni strani stari beli desničarji, na drugi strani Greta

Mlada aktivistka ima s starejšimi belimi moškimi z desnega političnega pola – in z njimi povezanimi internetnimi troli – že veliko izkušenj. Napadati so jo začeli, ko je bila še tako rekoč otrok. Kot je pred leti zapisala novinarka The Atlantica, so podnebne spremembe naslednja frontna linija kulturnega boja, pri čemer so na eni strani tako imenovani klimatski skeptiki, ki podnebne aktiviste označujejo za alarmiste, paničarje in ekofašiste, na drugi strani pa je – Greta Thunberg.

Na spletu se o njej širijo številne dezinformacije in teorije zarot, med drugim jo prikazujejo kot razvajenega otroka, duševno nestabilno, kot levičarsko lutko. Na številnih memih so jo primerjali z arijskimi otroki v slogu nacistične propagande. Čeprav so večino teh poskusov diskreditacij sproducirali spletni troli, se je skupina skrajno desnih aktivistov, medijskih strokovnjakov, politikov in celo voditeljev držav pridružila, včasih pa celo spodbujala to obračunavanje, so še opozorili pri Atlanticu.

Zakaj je Greta Thunberg, mlada podnebna aktivistka, ki se zavzema za mir in pravičnost, že leta takšen trn v peti, celo nekaterim najmočnejšim voditeljem držav?

V protestih je našla smisel

Thunberg je prvič pritegnila pozornost, ko je avgusta 2018 začela protestirati pred stavbo švedskega parlamenta. Od švedskih politikov, ki so se pripravljali na parlamentarne volitve, je zahtevala bolj odločno ukrepanje v boju proti podnebnim spremembam. 15-letno dekle s kitkama in napisom "Šolski štrajk za podnebje" je sčasoma pritegnilo številne novinarje, ki so začeli poročati o njej, pozneje pa tudi vrstnike po vsem svetu, ki so se ji pridružili v boju za ohranitev planeta.

Za Greto je bil ta boj oseben. Kot je sama povedala, jo je za okolje začelo skrbeti, ko je bila stara 8 ali 9 let, ko je prvič slišala "grozljive zgodbe" o tem, kaj je človeštvo naredilo okolju in kako se podnebje spreminja. Njeni starši so v knjigi spominov "Naša hiša gori: prizori družine in planeta v krizi" opisali, kako je Greta leta 2014, takrat stara 11 let, zapadla v stisko. "Namesto da bi spala, je ponoči jokala. Jokala je na poti v šolo. Jokala je med poukom in med odmori in učiteljice so nas klicale skoraj vsak dan," je navedbe njene matere Malene Ernman povzel The Independent. "Počasi je začela izginjati v nekakšno temo." Prenehala je jesti in v dveh mesecih izgubila skoraj deset kilogramov. Prenehala je tudi govoriti. Približno v tem času je dobila diagnozo Aspergerjevega sindroma, motnje avtističnega spektra.

Supermoč. Biti drugačen je darilo

Potem ko je začela protestirati, je po besedah staršev postala veliko bolj srečna, je zapisal BBC. Svoj avtizem je opisala kot "supermoč", ki je pomagala spodbuditi proteste. "Biti drugačen je darilo," je dejala za BBC. "Če bi bila kot vsi drugi, ne bi začela šolskega štrajka."

Njeni protesti so spodbudili svetovno gibanje Petki za prihodnost (angl. Fridays for future). Mladi so ob petkih "špricali" pouk, zato da so se udeležili protestov, na katerih so od političnih voditeljev zahtevali ukrepanje. Na prvem globalnem protestu 15. marca 2019 se je zbralo več kot milijon mladih v 125 državah po vsem svetu. Za največjega pa se ocenjuje protest 20. septembra tega leta, ko naj bi se po navedbah organizatorjev na ulicah zbralo okrog štiri milijone otrok in mladih.

"Kako si drznete?!"

Kmalu po začetku svojih – tedaj osamljenih – protestov je Thunberg začela nagovarjati svetovne voditelje. Eden od njenih govorov, ki se je zapisal v zgodovino, je bil na podnebnem vrhu Združenih narodov leta 2019. "Vse to je povsem zgrešeno," je dejala. "Ne bi smela biti tukaj. Morala bi biti v šoli na drugi strani oceana. A vi prihajate k nam, mladim, po upanje. Kako si drznete," je udrihala z naraščajočo jezo v glasu in solznimi očmi. "Ukradli ste mi sanje in otroštvo s svojimi praznimi besedami." Smo na robu množičnega izumrtja, je poudarila, "vse, o čemer znate govoriti, pa so denar in pravljice o večni gospodarski rasti". "Kako si drznete?!"

Čustven je bil tudi njen nagovor na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu istega leta. "Želim, da vas zajame panika. Želim, da čutite strah, ki ga jaz čutim vsak dan. In potem želim, da ukrepate. Želim, da ukrepate, kot bi ukrepali v krizi. Želim, da ukrepate, kot da je v hiši požar. Ker tudi je."

Thunberg se v svojih govorih vedno opira na znanstvena dognanja. Od vlad je zahtevala zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v skladu s pariškim sporazumom, kar bi zajezilo dvig povprečne temperature na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Če se bo povprečna temperatura dvignila nad to mejo – kar se zdi čedalje bolj neizogibno – bi bile posledice lahko katastrofalne: od zloma ekosistemov in izumrtja številnih živalskih vrst do ekstremnih vremenskih pojavov, velike prehranske nestabilnosti in milijonov podnebnih beguncev. Ob tem poudarja, da imajo razvite države večjo dolžnost do planeta, saj so odgovorne za večji delež emisij. Posledice pa neproporcionalno nosi globalni jug. Na vrhu Združenih narodov leta 2019 je bila Thunberg odločna: "Če bi res razumeli razmere in kljub temu ne bi ukrepali, bi to pomenilo, da ste zlobni. Tega pa ne želim verjeti."

Z jadrnico dvakrat čez ocean

Omenjeni dogodek se je odvijal v New Yorku, a ker Thunberg zavrača letenje zaradi okoljskega bremena, ki ga letalski promet povzroča, se je – takrat stara 16 let – na drugi konec sveta odpravila po morju. Prevoz na 18-metrski tekmovalni jadrnici, opremljeni s solarnimi paneli in dvema hidrogeneratorjema, ji je ponudil Pierre Casiraghi, sin monaške princese Karoline. 16-letnica izkušenj z jadranjem pred tem ni imela. Potovanje z jadrnico, ki je trajalo dva tedna in na katerem jo je – poleg posadke – spremljal njen oče, pa je v eni od objav na Facebooku opisala kot "kampiranje na vrtiljaku". Njeno nizkoogljično potovanje je kljub temu sprožilo nekaj polemik, ko se je izkazalo, da je nekaj ljudi z letalom pripotovalo v New York, da bi jadrnico odpeljali nazaj v Evropo.

Thunberg se je tudi domov vrnila po morju; tokrat sta ji prevoz ponudila avstralska youtuberja Riley Whitelum in Elayna Carausu, ki sta s svojim dojenčkom potovala po svetu. Pri prečkanju oceana se jim je pridružila še britanska profesionalna jadralka Nikki Henderson. Šest ljudi je na 14-metrski jadrnici preživelo skoraj tri tedne, kolikor je trajala pot do Portugalske. Henderson je za BBC opisala popotovanje, ki so ga zaznamovale hitrosti do 40 vozlov in petmetrski valovi, kot "precej stresno". "Mislim, da prečkanje Atlantskega oceana v zimskem času ni za vsakogar – zelo je pogumna," je dejala o sopotnici. "Tega ni storila zase, ampak zato, da pošlje sporočilo."

Sram letenja

Več medijev je leta 2019 poročalo o fenomenu sramu, povezanega z letenjem, ki so ga pripisali Gretinemu vplivu. Guardian je poročal, da se je zaradi tega fenomena, ki mu v švedščini rečejo flygskam, na Švedskem občutno povečalo število železniških potovanj, zmanjšalo pa se je število letalskih. Tako imenovani Gretin učinek (angl. Greta effect) naj bi bil sicer očiten še na številnih drugih področjih: v boljši ozaveščenosti o podnebni krizi, v večji podpori zelenim politikam, celo v več izdanih otroških knjigah o okoljski problematiki.

Thunberg je bila zaradi svojega aktivizma večkrat nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Revija Time jo je leta 2019 razglasila za osebnost leta. Stara samo 16 let je postala najmlajša v zgodovini, ki je prejela ta naziv. Nekdanji odgovorni urednik revije Edward Felsenthal je ob tem dejal, da je bil njen vzpon izjemen. "Pred 14 meseci je bila osamljena protestnica z na roko napisanim plakatom. Zdaj je vodila milijone ljudi v 150 državah po svetu, ki so se postavili za dobro planeta." V mislih je imel proteste gibanja Petki za prihodnost.

Istega leta jo je Time uvrstil na lestvico sto najvplivnejših ljudi na svetu, Forbes pa med sto najmočnejših žensk na svetu, skupaj z denimo tedanjo nemško kanclerko Angelo Merkel, Christine Lagard, Nancy Pelosi ter drugimi odločevalkami, gospodarstvenicami in bogatašinjami. Kot so takrat zapisali pri Forbesu, Thunberg ni tipična predstavnica omenjene lestvice, a ima vpliv, ki ga niti ljudje, ki so tri- ali štirikrat starejši od nje, nimajo. Na lestvico se ni prebila zaradi moči in vpliva, ki bi izvirala iz prihodkov, premoženja ali budžeta, ki ga upravlja, ampak zaradi števila omemb v medijih. V tej kategoriji je prehitela vse, razen dveh žensk na lestvici, Merkel in Pelosi, so tedaj pojasnili pri Forbesu.

Ne išče priznanja in ne da se je zlahka navdušiti

"Ljudje se zgledujejo po Greti," je za revijo Time povedala Naomi Klein, aktivistka in avtorica knjige To spremeni vse: Kapitalizem proti podnebju. "Nekaj je v zvezi z njo, kar je zelo težko opredeliti. Ker ne išče priznanja in se je ne da zlahka navdušiti, ljudje ne vedo, kako naj se vedejo."

Zdi se, da Grete Thunberg ves pomp z nagradami in titulami ne gane preveč. Ko je leta 2020 prejela nagrado gulbenkian za človečnost v vrednosti milijona evrov, je ves denar prek svoje fundacije donirala okoljskim organizacijam in projektom za boj proti podnebnim spremembam. "Upam, da bom s tem lahko naredila veliko dobrega na svetu," je izjavila.

Odgovor, zakaj torej pogumna mlada ženska z izjemnim vplivom in brez dlake na jeziku, ki se bori proti nekaterim največjim svetovnim interesom, tako iztirja starejše moške z desne, bi tako težko bil bolj na dlani.

Grožnja njihovemu redu

Kolumnist Al Džazire je pred leti zapisal, da je Thunberg utelešenje besed filozofa Howarda Zinna, ki je dejal, da za doseganje sprememb niso potrebna velika herojska dejanja. "Majhna dejanja, v katerih sodelujejo milijoni ljudi, lahko po tiho postanejo sila, ki je nobena vlada ne more zatreti. Sila, ki lahko spremeni svet." Desničarski zanikovalci podnebnih sprememb sicer aktivistke ne vidijo v Zinnovem slogu, vidijo pa jo kot malega fanatika, ki – in to je bistveno – je grožnja obstoječemu redu. "Njihovemu redu. Njihovemu udobju. Njihovemu tradicionalnemu ’načinu življenja’."

Brazilski skrajno desno usmerjeni predsednik Jair Bolsonaro jo je označil za "smrkljo", potem ko je opozorila, da avtohtoni prebivalci amazonskega pragozda umirajo zaradi nezakonitega izsekavanja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je izjavil, da je "slabo poučena", in namignil, da je lutka v rokah drugih interesov. Kanadski populist Maxime Bernier jo je označil za "mednarodno maskoto podnebnega alarmizma" in trdil, da jo levica uporablja kot "priročen ščit". Žalil jo je še, da je "očitno duševno nestabilna".

Pingpong s Trumpom

Ameriški predsednik Trump, ki je eden njenih najglasnejših kritikov – mogoče delno tudi zato, ker je pred volitvami 2020 javno podprla Joeja Bidna – se je v odzivu na izbor za osebnost leta revije Time norčeval iz njenih čustvenih pozivov vladam, naj vendarle ukrepajo. "Kako trapasto. Greta naj se najprej spopade s svojo jezo, potem pa naj gre s prijateljico gledat kakšen dober film! Skuliraj se, Greta, skuliraj se!" je zapisal na omrežju X.

Thunberg, ki je odraščala z družbenimi omrežji, mu ni ostala dolžna. Ko se je Trump prihodnje leto, novembra 2020, razburjal zaradi volitev, je na X zapisala: "Kako trapasto. Donald naj se najprej spopade s svojo jezo, potem pa naj gre s prijateljem gledat kakšen dober film! Skuliraj se, Donald, skuliraj se!"

Argentinska novinarka Sandra Russo je v članku v argentinskem časopisu Pagina leta 2019 zapisala, da so napadi na Thunberg prvi primer globalnega ustrahovanja (bullyinga). Poudarila je, da se s posmehovanjem, zaničevanjem in diskreditacijo zoper aktivistko izvaja resna medijska in politična agresija.

Težko ji je očitati dvoličnost

A iz neuspelih poskusov skrajne desnice je očitno, da je Greto Thunberg težko diskreditirati. Eden od razlogov je, da njen aktivizem temelji na znanosti, ne politiki, so zapisali pri Atlanticu. Drugi razlog pa je v tem, da je Thunberg pristna. Ne da se je obtožiti niti občasne dvoličnosti. Je zaprisežena veganka, zavrača potovanja z letalom in množično potrošnjo, o takšnem načinu življenja pa je prepričala tudi družino. Njena mati, po poklicu operna pevka, je zaradi opustitve letenja žrtvovala tudi marsikateri nastop v tujini, so poročali tuji mediji. Gretina moč pa leži tudi v dejstvu, da ne zastopa nobenih drugih interesov, razen podnebja in mladih ljudi, so še zapisali pri Atlanticu.

Od takrat se je sicer njen spekter delovanja razširil: postavila se je za Ukrajino, ko jo je napadla Rusija, oktobra 2023 pa izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. V času pandemije covida-19 je poudarjala pravično porazdelitev cepiv. Njen fokus pa pravzaprav ostaja isti: spoštovanje človekovih pravic, podnebna in družbena pravičnost, dobrobit človeštva in planeta.

Na negativno propagando, ki jo izvajajo (skrajni) desničarji in njihova mašinerija, se je med drugim odzvala v reviji Time, ko je dejala: "Smešno je, ko je edino, kar ljudem preostane, da se ti posmehujejo ali komentirajo tvoj videz ali osebnost – to namreč pomeni, da nimajo nobenih argumentov in ničesar pametnega povedati. Ne bom dovolila, da me ustavijo, saj vem, da je to (moje delo, op. a.) veliko bolj pomembno."