Po polaganju cvetja pred memorialom žrtvam oboroženih spopadov v Donbasu na vzhodu Ukrajine se je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon sestala z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo. Na novinarski konferenci je Fajon opisala, kako bo Slovenija Ukrajini stala ob strani tudi v prihodnje.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je po obisku Irpina sestala z ministrom za zunanje zadeve Ukrajine Dmitrom Kulebo. Pogovor je potekal v poslopju ministrstva za zunanje zadeve. Fajon je poudarila, da je obisk Kijeva močan znak podpore Slovenije, tako politične kot praktične. “Podpiramo Ukrajino in ostro obsojamo rusko agresijo, ki je resna grožnja ne le Ukrajini, ampak celotnemu mednarodnemu redu,” je dejala Fajon in nadaljevala, da tudi vlada premierja Roberta Goloba, enako kot predhodna vlada Janeza Janše, popolnoma podpira neodvisnost in suverenost Ukrajine.
“Že v preteklosti smo Ukrajini pomagali vojaško, finančno in humanitarno. Pomagali bomo še naprej, kolikor je v naši moči,” je napovedala. Ministra sta posebej omenila področje odstranjevanja min z območij, kjer spopadi ne potekajo več.
Ekipa N1 Slovenija v Ukrajini
Obisk ministrice Tanje Fajon v Ukrajini sta na terenu spremljala novinarka N1 Slovenija Katja Miklavčič in snemalec ter fotograf Denis Sadiković. Še več o obisku in aktualnih razmerah v Ukrajini pa jutri na n1info.si.
Do zdaj je Slovenija Ukrajini za humanitarno pomoč namenila skoraj devet milijonov evrov. V prihodnje naj bi zagotovila še milijon evrov – za, denimo, pomoč žrtvam (rehabilitacija), dostavo hrane, reševalna vozila. Ministrica je povedala tudi, da Slovenija podpira status države kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ki ga je nedavno pridobila Ukrajina, slovenska oblast pa bo Kijevu prav tako stala ob strani na evropski poti.
Welcomed my Slovenian counterpart and friend @tfajon in Kyiv. Slovenia demonstrates remarkable solidarity with Ukraine by providing military and humanitarian aid, standing ready to assist humanitarian mine clearance and reconstruction. Both our nations know what war is. pic.twitter.com/MyV6T8WVjE
— Dmytro Kuleba (@DmytroKuleba) July 27, 2022
Prav tako sta se Fajon in Kuleba pogovarjala o povojni obnovi uničenih mest, pri čemer je slovenska ministrica je ukrajinskemu kolegu zagotovila, da lahko še naprej računa na vso pomoč in podporo. “A najprej je v državi treba zagotoviti mir in stabilnost,” je poudarila Fajon. Kijev je Ljubljano sicer zaprosil za dodatno vojaško pomoč, o čemer pa bo vlada razpravljala v prihodnje.
Na vprašanje, zakaj se je Fajon odločila za obisk Ukrajine prav v tem času, je ministrica odgovorila, da se je odzvala povabilom ukrajinskih oblasti. “Obisk je izjemno pomemben tako za podporo Ukrajini, za podpori njeni suverenosti, ozemeljski celovitosti, za podporo končanju vojne in podporo Slovenije za vzpostavitev miru, za nadaljnjo pomoč, ko gre za humanitarno, materialno in praktično pomoč,” je dejala in dodala, da je danes situacija po več mesecih vojne nekoliko boljša in se diplomatski obiski bistveno lažje vrstijo.
Fajon se je srečala tudi z ukrajinskim premierjem in županom Kijeva
Ministrica Fajon se je po srečanju s Kulebo sestala tudi s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom in županom Kijeva Vitalijem Kličkom. Kličko je uvodoma poudaril, da se vsakodnevno soočajo z veliko težavami, a da bodo vojno zmagali. “Ne pozabite, borimo se tudi za vas,” je dejal. Ministrica je ob tem poudarila, da Slovenija navkljub menjavi vlade ostaja podpornica Ukrajine, ki je pripravljena pomagati.
Ministrica je pred srečanjem na ukrajinskem ministrstvu za zunanje zadeve – skupaj s Kulebo – položila cvetje v spomin na padle v vojni, ki na območju vzhoda Ukrajine, v Donbasu, traja od leta 2014. Tam naj bi v zadnjih letih in do začetka ruske invazije 24. februarja umrlo približno 15.000 ljudi.
Spomnimo, oboroženi spopadi v Donbasu so se začeli po obsežnih protivladnih protestih oziroma revoluciji, ki je v Ukrajini z oblasti odnesla proruskega predsednika Viktorja Janukoviča. Na delu ozemlja regije Doneck in Lugansk, ki skupaj tvorita Donbas, so takrat proruski separatisti vzpostavili doneško in lugansko ljudsko republiko. V tistem obdobju je Rusija prav tako zasedla polotok Krim.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje