Ob sprejemu beguncev: Najemnina, pogodba, prehrana, čustvena pomoč ...

V klicnem centru, ki ga je vzpostavila vlada, vsak dan dobivajo ponudbe zasebnikov, ki želijo beguncem odpreti vrata svojega doma. Nekateri bi to storili brezplačno, drugi v zameno za plačilo stroškov, tretji pričakujejo najemnino. Prek klicnega centra je nastanitev za državljane Ukrajine ponudilo okrog 270 zasebnikov, več kot 200 se jih je javilo Slovenski filantropiji. Na poziv so se odzvali tudi v 153 podjetjih (hoteli, penzioni, hostli ...), ki ponujajo vsak po vsaj 20 postelj in lahko skupaj ponudijo namestitev za okoli 600 beguncev. V nastanitvenem centru v Logatcu je prostora za približno 300 oseb, na Debelem Rtiču pa še za okrog 80.
Urad za oskrbo in integracijo migrantov bo poskrbel za najemne pogodbe s podjetji. Z njimi se še pogajajo, so sporočili, zato višina najemnin še ni določena. Pogodbe bodo sklenili predvidoma do 30. septembra 2022, za obe strani bo določen dvomesečni odpovedni rok. Zasebniki morajo najemno razmerje urediti sami, jim pa na uradu svetujejo, da "sklenejo pogodbo, v kateri opredelijo vsa medsebojna razmerja".

Ob prihodu v nov začasni dom

Kaj pa prehrana in prevoz?

Begunci, ki prihajajo, so zelo različni. Nekateri imajo dovolj finančnih sredstev, nekateri nimajo ničesar. "Tisti, ki so prišli na začetku, so imeli tudi neke prihranke, tisti, ki prihajajo zdaj, jih večinoma nimajo. Tistim, ki nimajo sredstev, priporočamo namestitev v nastanitvenih centrih, ki jih organizira država, in ne pri zasebnikih," situacijo opisuje Primož Jamšek iz Slovenske filantropije, ki že leta dela z begunci.
Nekateri želijo beguncem, ki jih bodo sprejeli v svoj dom, pomagati tudi s prehrano, nekateri bi jim radi kuhali. Glede tega pri humanitarnih organizacijah pravijo, da so v zadnjih tednih zbrali obilo hrane. Vsi, ki imate doma begunce, se lahko oglasite na Slovenski filantropiji, Karitasu ali Rdečem križu, kjer boste dobili, kar potrebujete.

Če jim lahko omogočite, da čim bolj sami poskrbijo zase, je to priporočljivo. Prostovoljci opažajo, da si begunci zelo radi sami kuhajo, saj tako obdržijo neko dnevno rutino. "Ideja ni to, da bomo ob oddaji stanovanja za begunce skrbeli kot za otroke. S tem jim bi vzeli dostojanstvo. Morda jim bo to na začetku prijalo, na dolgi rok pa to ni dobro," pravi Jamšek in dodaja, da bosta sčasoma tako najemodajalec kot najemnik potrebovala svojo zasebnost. "Bolje je, da jih obravnavano kot najemnike, in ne kot begunce."

Nevladne organizacije, ki pomagajo pri iskanju namestitev, v največji meri upoštevajo želje obeh strani in skušajo povezati tiste, ki si bodo ustrezali. "Nekateri ljudje so navajeni mestnega življenja, nekateri si želijo v naravo, nekateri imajo avtomobile in jim ni težko živeti na podeželju, drugi so odvisni od javnega prevoza ...  Vse te in podobne okoliščine upoštevamo," pojasnjuje Jamšek.

Begunci lahko delajo brez omejitev, otroci se vključujejo v šole. Več o tem preberite na tej povezavi.

Zgolj najemodajalec ali prijatelj?

Pri filantropiji svetujejo, da se, če želite v svoj dom sprejeti begunce, z njimi najprej srečate, se spoznate, jim predstavite dom in pravila. "Tako se boste vi in oni lahko odločili, kaj želite. To je še toliko pomembneje, če boste živeli v skupnem gospodinjstvu."

Ko sprejmemo nove ljudi v svoj dom, se s tem spremeni družinska dinamika. Toda tudi če želite "le" oddati stanovanje, boste verjetno nekaj časa, preden se vključijo v družbo, njihovi najbližji tukajšnji prijatelji. "Prvi boste ob njih, ko bodo izvedeli slabe ali dobre novice iz domovine, na to morate biti pripravljeni," pravi Jamšek. Čustveno "izčrpavanja" se lahko zgodi z obeh strani. “Če nekdo želi zapolniti svoje veliko prazno stanovanje, s tem ni še nič narobe. Dokler seveda takšen najemodajalec ne začne zahtevati, da mu oseba ves čas dela družbo in ravna tako, kot najemodajalec določa,” opozarja Jamšek. Več o tem preberite v članku “Na mejo po novo ženo”: vojna odpira prostor za izkoriščanje ljudi v stiski.

Ena od Slovenk, ki je v svoj dom že sprejela družino beguncev iz Ukrajine, svetuje, da jim pomagate navezati stike z ostalimi Ukrajinci. "Vidim, da jim je odleglo, ko so se lahko pogovarjali s sodržavljani, da jim ni treba ves čas govoriti v angleščini. Sploh mladim pa zelo pomaga druženje z vrstniki, rekreacija in druge dejavnosti."

Primož Jamšek pa dodaja: "Pošljite jih k nam na Slovensko filantropijo. Imamo tečaje slovenščine, ki jih že zdaj obiskuje več kot sto Ukrajincev, različne delavnice ... Pomembno je, da imajo aktivnosti, s katerimi se lahko zamotijo, da ne posvečajo vsega časa le spremljanju tragičnih novic iz domovine."

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.