Menu Item
Več sto ljudi je odprlo vrata svojih domov beguncem iz Ukrajine, številni pa to še želijo storiti. Ob veliki solidarnosti se žal najde tudi kdo, ki želi te razmere izkoristiti. Določena tveganja, povezana z oddajo stanovanja, pa so tudi na strani tistih, ki želijo nuditi namestitev. V Uradu za oskrbo in integracijo migrantov najemodajalcem svetujejo, naj z najemniki sklenejo pogodbo, v kateri opredelijo vsa medsebojna razmerja. Pri Slovenski filantropiji pa so za tiste, ki so pripravljeni begunce sprejeti v svoj dom, pripravili izobraževanja - tako o formalnih postopkih, ki ji je dobro poznati, kot o psiho-socialnih vidikih take odločitve.
V klicnem centru, ki ga je vzpostavila vlada, vsak dan dobivajo ponudbe zasebnikov, ki želijo beguncem odpreti vrata svojega doma. Nekateri bi to storili brezplačno, drugi v zameno za plačilo stroškov, tretji pričakujejo najemnino. Prek klicnega centra je nastanitev za državljane Ukrajine ponudilo okrog 270 zasebnikov, več kot 200 se jih je javilo Slovenski filantropiji. Na poziv so se odzvali tudi v 153 podjetjih (hoteli, penzioni, hostli …), ki ponujajo vsak po vsaj 20 postelj in lahko skupaj ponudijo namestitev za okoli 600 beguncev. V nastanitvenem centru v Logatcu je prostora za približno 300 oseb, na Debelem Rtiču pa še za okrog 80.
Urad za oskrbo in integracijo migrantov bo poskrbel za najemne pogodbe s podjetji. Z njimi se še pogajajo, so sporočili, zato višina najemnin še ni določena. Pogodbe bodo sklenili predvidoma do 30. septembra 2022, za obe strani bo določen dvomesečni odpovedni rok. Zasebniki morajo najemno razmerje urediti sami, jim pa na uradu svetujejo, da “sklenejo pogodbo, v kateri opredelijo vsa medsebojna razmerja”.
Ob prihodu v nov začasni dom
Pri Slovenski filantropiji imajo večletne izkušnje s tem, kaj begunci potrebujejo – od namestitve, ureditve papirjev, izobraževanja, do psihosocialne podpore. Da bi se izognili neprijetnim situacijam na obeh straneh, so nedavno pripravili izobraževanje, posnetek je dostopen na tej povezavi.
Begunci, ki jih nastanite, morajo v treh dneh po vstopu v Slovenijo prijaviti naslov prebivališča na najbližji policijski postaji. “Nekateri begunci si sploh ne želijo urediti pravnega statusa v Sloveniji, saj upajo, da bo zelo hitro vojne konec in se bodo vrnili domov,” opažajo pri filantropiji. Več o podrobnostih urejanja pravnega statusa lahko preberete na tej spletni strani vlade.
Begunci so upravičeni do denarnega povračila najemnine, vendar mora biti ta določena s pogodbo. “Tudi če boste stanovanje oddali samo za poplačilo stroškov (elektrika, ogrevanje, internet …), te določite fiksno, saj jih sicer Urad za oskrbo in integracijo migrantov ne bo mogel obračunati,” svetujejo. “Prav tako je treba v pogodbo zapisati vse podrobnosti, od datuma plačila najemnine, uporabe parkirišča, do tega, kdo lahko uporablja stanovanje. Za popravilo naprav, ki so v stanovanju, denimo pralnega stroja, je zadolžen najemodajalec. Če želite to urediti drugače, je to prav tako treba zapisati v pogodbo,” pojasnjuje Sanja Jablanović iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC).
Najemodajalec je tisti, ki plača davek na oddajanje stanovanja, od stroškov pa se davek ne plačuje. Če beguncem ne zaračunate najemnine, davka ne plačate. V nevladnih organizacijah odsvetujejo, da bi v pogodbo zapisali višjo najemnino, kot jo nameravate beguncem zaračunati, tudi če z dobrim namenom, da bi oni dobili višje povračilo.
Država se v najemne pogodbe ne vključuje, skleniti jo morata najemodajalec in najemnik. Če pogodbe ne boste sklenili, morate podpisati soglasje, da lahko begunec na vašem stanovanju prijavi začasno prebivališče. Nekateri so ponudili tudi svoje vikende, ki nimajo hišne številke. Upravna enota ne bo dovolila, da bi tam prijavili začasno prebivališče, potrebujejo pa begunci naslov, med drugim zato, da se lahko otroci vpišejo v šolo.
Tudi če oddajate samo del stanovanja ali sobo, v pogodbi to točno opredelite. Prav tako določite čim več podrobnosti, da pozneje ne pride do zapletov: ali je v stanovanju dovoljeno kaditi, imeti hišne ljubljenčke in podobno.
Kaj pa prehrana in prevoz?
Begunci, ki prihajajo, so zelo različni. Nekateri imajo dovolj finančnih sredstev, nekateri nimajo ničesar. “Tisti, ki so prišli na začetku, so imeli tudi neke prihranke, tisti, ki prihajajo zdaj, jih večinoma nimajo. Tistim, ki nimajo sredstev, priporočamo namestitev v nastanitvenih centrih, ki jih organizira država, in ne pri zasebnikih,” situacijo opisuje Primož Jamšek iz Slovenske filantropije, ki že leta dela z begunci.
Nekateri želijo beguncem, ki jih bodo sprejeli v svoj dom, pomagati tudi s prehrano, nekateri bi jim radi kuhali. Glede tega pri humanitarnih organizacijah pravijo, da so v zadnjih tednih zbrali obilo hrane. Vsi, ki imate doma begunce, se lahko oglasite na Slovenski filantropiji, Karitasu ali Rdečem križu, kjer boste dobili, kar potrebujete.
Če jim lahko omogočite, da čim bolj sami poskrbijo zase, je to priporočljivo. Prostovoljci opažajo, da si begunci zelo radi sami kuhajo, saj tako obdržijo neko dnevno rutino. “Ideja ni to, da bomo ob oddaji stanovanja za begunce skrbeli kot za otroke. S tem jim bi vzeli dostojanstvo. Morda jim bo to na začetku prijalo, na dolgi rok pa to ni dobro,” pravi Jamšek in dodaja, da bosta sčasoma tako najemodajalec kot najemnik potrebovala svojo zasebnost. “Bolje je, da jih obravnavano kot najemnike, in ne kot begunce.”
Nevladne organizacije, ki pomagajo pri iskanju namestitev, v največji meri upoštevajo želje obeh strani in skušajo povezati tiste, ki si bodo ustrezali. “Nekateri ljudje so navajeni mestnega življenja, nekateri si želijo v naravo, nekateri imajo avtomobile in jim ni težko živeti na podeželju, drugi so odvisni od javnega prevoza … Vse te in podobne okoliščine upoštevamo,” pojasnjuje Jamšek.
Javni prevoz je za begunce iz Ukrajine brezplačen, prav tako za uporabo avtocest ne potrebujejo vinjete.
Begunci lahko delajo brez omejitev, otroci se vključujejo v šole. Več o tem preberite na tej povezavi.
Zgolj najemodajalec ali prijatelj?
Pri filantropiji svetujejo, da se, če želite v svoj dom sprejeti begunce, z njimi najprej srečate, se spoznate, jim predstavite dom in pravila. “Tako se boste vi in oni lahko odločili, kaj želite. To je še toliko pomembneje, če boste živeli v skupnem gospodinjstvu.”
Ko sprejmemo nove ljudi v svoj dom, se s tem spremeni družinska dinamika. Toda tudi če želite “le” oddati stanovanje, boste verjetno nekaj časa, preden se vključijo v družbo, njihovi najbližji tukajšnji prijatelji. “Prvi boste ob njih, ko bodo izvedeli slabe ali dobre novice iz domovine, na to morate biti pripravljeni,” pravi Jamšek. Čustveno “izčrpavanja” se lahko zgodi z obeh strani. “Če nekdo želi zapolniti svoje veliko prazno stanovanje, s tem ni še nič narobe. Dokler seveda takšen najemodajalec ne začne zahtevati, da mu oseba ves čas dela družbo in ravna tako, kot najemodajalec določa,” opozarja Jamšek. Več o tem preberite v članku “Na mejo po novo ženo”: vojna odpira prostor za izkoriščanje ljudi v stiski.
Ena od Slovenk, ki je v svoj dom že sprejela družino beguncev iz Ukrajine, svetuje, da jim pomagate navezati stike z ostalimi Ukrajinci. “Vidim, da jim je odleglo, ko so se lahko pogovarjali s sodržavljani, da jim ni treba ves čas govoriti v angleščini. Sploh mladim pa zelo pomaga druženje z vrstniki, rekreacija in druge dejavnosti.”
Primož Jamšek pa dodaja: “Pošljite jih k nam na Slovensko filantropijo. Imamo tečaje slovenščine, ki jih že zdaj obiskuje več kot sto Ukrajincev, različne delavnice … Pomembno je, da imajo aktivnosti, s katerimi se lahko zamotijo, da ne posvečajo vsega časa le spremljanju tragičnih novic iz domovine.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!