Iz Ukrajine je v dveh tednih zaradi vojne zbežalo več kot dva in pol milijona ljudi. Med njimi je večina žensk, ki so zaradi negotovosti, revščine in želje zagotoviti preživetje sebi in svojim otrokom ranljive za različne vrste zlorab. Na ukrajinski meji gredo v vozila neznancev, ki so prostovoljci in želijo pomagati – ali pa se tako zgolj predstavljajo. V nedeljo je gledalce Dnevnika presenetilo prostodušno priznanje starejšega gospoda iz Hrvaške, da je na ukrajinsko mejo prišel po novo ženo.
V nedeljskem Dnevniku na TV Slovenija je bil v prispevku o nudenju pomoči ukrajinskim beguncem prikazan tudi starejši gospod Anton z Reke na Hrvaškem, ki je na madžarsko-ukrajinsko mejo prišel iskat novo ženo. Kot je povedal novinar, ga je nekdanja žena zapustila in bi rad spoznal novo, zato jo je šel najprej iskat na poljsko, zdaj pa še na madžarsko mejo. “To je dobro zame in zanjo. Ona bo dobila streho nad glavo, vsaj začasno, dobro pa bo tudi zame,” je v prispevku povedal Anton.
Čeprav se takšen motiv komu ni zdel problematičen – očitno tudi ne novinarju, ki je enako prostodušno poročal o Antonovih načrtih – pa so prisilne oziroma dogovorjene poroke neredko oblika izkoriščanja ali pa v izkoriščanje privedejo.
“Trgovanje z ljudmi nista le najpogosteje prepoznana prostitucija ali prisilno delo,” opozarja Polona Kovač, predsednica Društva Ključ, ki se bori proti trgovini z ljudmi. “Osebe, ki bežijo pred vojno, so ranljive tudi za druge oblike izkoriščanja, kot so siljenje v izvajanje kaznivih dejanj, prisilne poroke ali pa trgovina z organi, tkivi in krvjo. Pri tako imenovanih dogovorjenih porokah ne gre nujno za eno od oblik kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, lahko pa nastanejo situacije, ki so za osebo v ranljivejšem položaju izjemno nevarne. Tovrstni ’zakoni’ se v Evropi izjemno pogosto sprevržejo v nasilje, zlorabe, izkoriščanje za prostitucijo in podobno.” Vsekakor pomoč, ki pogojuje, ni pomoč, pač pa izkoriščanje ranljivosti, poudarja sogovornica.
Kovač še opozarja, da so bile ukrajinske državljanke že pred začetkom vojne tako v Sloveniji kot drugih evropskih državah pogosto žrtve trgovine z ljudmi, saj so bile že takrat socioekonomske razmere v državi zelo slabe.
Z vojno pa se je njihova ranljivost še povečala. “Tveganju za zlorabe so vedno bolj izpostavljene osebe, ki so v ranljivem položaju, in vojna, s tem povezana negotovost, revščina, tudi dejstvo, da so na poti in tako njihovi bližnji ne vedo nujno, kje sploh so, so zagotovo dejavniki, ki jih delajo dodatno ranljive. Na drugi strani je vedno problem to, da je oseb, ki izkoriščajo ranljivost drugih in se želijo okoristiti z njihovimi stiskami, precej, in v tovrstnem izkoriščanju vidijo celo neke vrste ’poslovno priložnost’. Posebej so ranljive ženske, vendar pa proti zlorabam niso imuni niti otroci in moški,” opozarja Kovač.
“Ena od oblik zlorabe, ki so ji bile ukrajinske ženske zaradi revščine podvržene že pred začetkom vojne, je nadomestno materinstvo. O škodljivih posledicah, tudi zapuščenih otrocih, ki niso ustrezali idejam ’staršev’, smo lahko brali že v času epidemije, in skrbi nas, da se to lahko začne dogajati tudi begunkam.” – Polona Kovač, Društvo Ključ
Natančnejših poročil o pojavu trgovine z ljudmi med ukrajinskimi begunkami in begunci po navedbah sogovornice sicer še ni, a s terena poročajo, da gredo osebe na mejah z Ukrajino v vozila neznancev, ki ponujajo pomoč in prevoz v druge države, “kar je seveda lahko resnično zgolj pomoč osebam v stiski, je pa hkrati tudi prostor za tiste, ki želijo osebe v stiski izkoristiti”.
Znano je, da v številnih evropskih državah beguncem s prevozi, nastanitvami in drugimi dobrinami veliko pomagajo tudi posamezniki, ki se tega lotijo na lastno pest – nekateri imajo pri tem dobre namene, drugi očitno ne. Po poročanju tujih medijev je policija na Poljskem pred dnevi pridržala 49-letnega moškega, ki je osumljen posilstva 19-letne ukrajinske begunke. Po navedbah policije jo je z obljubo, da ji bo pomagal in ji zagotovil nastanitev, privabil prek spletnega portala.
Berlinska policija je na družbenih omrežjih objavila opozorilo, potem ko je po poročanju Deutche Welle prejela več prijav mladih žensk, ki so pobegnile iz Ukrajine in ki so jih ob prihodu na glavno železniško postajo spolno nadlegovali moški, ki so se predstavljali kot prostovoljci. Policija je ženske posvarila, naj od moških, ki so sami in se predstavljajo za prostovoljce ali jim celo ponujajo denar, ne sprejemajo nobenih uslug.
⚠️Am Berliner #Hbf verhalten sich einige Personen auffällig im Zusammenhang mit der Unterkunftsverteilung an Vertriebene aus der #Ukraine.
— Bundespolizei Berlin (@bpol_b) March 8, 2022
Bitte wenden Sie sich umgehend an die #Polizei, wenn Ihnen Geld für eine Unterkunft geboten wird oder Sie Personen beobachten, die dies tun. pic.twitter.com/nAN9HxBMRu
V društvu Ključ opozarjajo, da je tveganje za pojav trgovine z ljudmi v trenutnih razmerah veliko, saj so ljudje, ki bežijo iz Ukrajine – večinoma so to ženske z otroki – v resnično brezperspektivni situaciji in v želji zagotoviti preživetje sebi in svojim otrokom zelo ranljive za zlorabe. “Nujno je učinkovito informiranje, ki pa mora iti z roko v roki s sistemom pomoči, ki bo osebam, ki prihajajo, omogočil dostojno življenje ter integracijo in preprečil, da bi postale žrtve različnih oblik zlorab. Če bo sistem pomoči dovolj dostopen, bo prostora za zlorabe manj,” meni Polona Kovač.
Zaračunavanje previsokih najemnin
Prijave zasebnikov, ki želijo ukrajinskim beguncem pomagati z nastanitvami, že od začetka vojne zbirajo tudi na Slovenski filantropiji. Primož Jamšek pravi, da ljudi pri tem včasih vodijo tudi nekoliko egoistični motivi, poudarja pa, da se ti nikakor ne smejo sprevreči v izkoriščanje. “Če nekdo želi zapolniti svoje veliko prazno stanovanje, s tem ni še nič narobe. Dokler seveda takšen najemodajalec ne začne zahtevati, da mu oseba ves čas dela družbo in ravna tako, kot najemodajalec določa.”
Pretekle izkušnje z begunci po besedah sogovornika tudi kažejo, da najemodajalci osebam z mednarodno zaščito pogosto zaračunavajo oderuške najemnine. “Najemodajalci so vedeli, da oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje, od države dobi približno 400 evrov nadomestila za najemnino. Lastniki so to izkoristili in v najemni pogodbi določili 400 evrov najemnine, čeprav je oseba nato prebivala v sobi, ki si jo je delila že z nekom drugim.” Realna cena takšne souporabe nepremičnine je, jasno, precej nižja. Skrb, da se bo ukrajinskim beguncem dogajalo podobno, je po Jamškovem mnenju na mestu, saj tudi zakon o začasni zaščiti določa denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu.
Sogovornik ob tem poudarja, da se morata obe strani, tako najemodajalci kot begunci, ki bodo sprejeli ponujeno namestitev, zavedati, da lahko kadarkoli prekineta najemno razmerje. Skrbi, da bi zaradi tega ostali brez strehe nad glavo, po Jamškovih besedah ni, saj nastanitve zagotavlja tudi država.
Zasebne nastanitve, če se interesi obeh strani ujamejo, so sicer po njegovem mnenju boljše od namestitve v večjem centru, saj je takšen način življenja vendarle bližje normalnemu vsakdanu, vključitev v družbo pa lažja.
“Začetni entuziazem lahko hitro upade, prišla bodo razočaranja”
V Slovenski filantropiji se zavedajo, da se razmerja med zasebnimi najemodajalci in begunci, ki sprejmejo njihovo pomoč, lahko (sčasoma) zapletejo, začetni entuziazem prostovoljcev lahko hitro upade in pojavijo se razočaranja na obeh straneh. Prav zato pripravljajo informativno delavnico za vse, ki so beguncem pripravljeni nuditi nastanitev. Kot je v oddaji N1 STUDIO povedala direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, je nastanitev doslej prostovoljno ponudilo že več kot 200 ljudi.
Primož Jamšek pravi, da se morajo ljudje, ki ponujajo nastanitev, med drugim zavedati, da bodo begunci pri njih lahko bivali daljši čas, saj ni jasno, kako se bo stanje v Ukrajini razvijalo. Bivanjski pogoji morajo biti ustrezni, ljudem mora biti zagotovljeno dostojanstvo in zasebnost, dodaja, sicer lahko hitro vzniknejo konflikti.
Tudi pričakovanja, da se bodo ljudje, ki bežijo iz vojne, hitro integrirali in zaposlili pri nas, niso vedno realna, dodaja sogovornik. Za njimi je izkušnja vojne, ki jim je lahko povzročila hude travme. Na vse to morajo biti najemodajalci, ki bodo pogosto tudi prvi, na katere se bodo begunci obrnili, pripravljeni, še pravi Jamšek.
Celotna oddaja N1 STUDIO:
