Menu Item
Švica in Ukrajina želita organizirati mirovni vrh za mir v Ukrajini na najvišji ravni. Povabilo Rusiji ni predvideno. Ukrajinske sile so sicer danes sporočile, da naj bi nad Azovskim morjem sestrelile dve strateško pomembni ruski letali, med drugim tudi izvidniško letalo A-50. Moskva navedb ni potrdila, so pa v Rusiji danes na dolge zaporne kazni obsodili več kot 200 ukrajinskih vojnih ujetnikov.
Švica in Ukrajina želita organizirati mirovni vrh za mir v Ukrajini na najvišji ravni, sta danes sporočila ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nova švicarska predsednica Viola Amherd, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Povabilo Rusiji ni predvideno, je dejal Zelenski.
Po napovedih ukrajinskega predsednika bodo povabljene vse države, ki podpirajo ozemeljsko celovitost Ukrajine. Zelenski se je v Bernu srečal s švicarsko kolegico, preden se je odpravil na letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. “Naše ekipe jutri začenjajo priprave na izvedbo svetovnega mirovnega vrha v Švici,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Zelenski na novinarski konferenci po pogovorih.
Časovnega okvira, kdaj naj bi vrh potekal, predsednika nista navedla. Amherd je dejala, da se bo načrtovanje konference začelo takoj, in dodala, da namerava Švica v okviru strategije mednarodnega sodelovanja za obnovo Ukrajine v obdobju 2025-2028 nameniti 1,5 milijarde švicarskih frankov (1,6 milijarde evrov).
Format takšnega vrha bi sledil štirim konferencam, ki so potekale od pomladi 2023 na Danskem, v Savdski Arabiji, Malti in v nedeljo v Davosu. Na konferenci o Ukrajini so v nedeljo varnostni svetovalci iz okoli 80 držav razpravljali o temeljih za mir v tej državi. V ospredju je bil mirovni načrt ukrajinskega predsednika Zelenskega.
Načrt govori o osnovnih zahtevah za mir, ki jih je Kijev oblikoval v načrt v desetih točkah. Ti med drugim vključujejo umik Rusije iz vseh delov države, kazni za ruske vojne zločince in odškodnine.
Ukrajina naj bi sestrelila dve pomembni ruski letali
Ukrajinske letalske sile so na družbenih omrežjih danes objavile, da so sestrelile rusko izvidniško letalo A-50 in letalo Il-22M, ki služi kot zračni poveljniški center. “Posebna operacija na območju Azova je bila uspešna,” so zapisali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Sestrelitev ruskih letal je na Telegramu potrdil tudi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni, ki se je letalskim silam zahvalil za “odlično načrtovano in izvedeno operacijo na območju Azovskega morja“.
Ukrajinska vojska sicer ni navedla, kako sta bili letali sestreljeni. Ukrajinski mediji pa so poročali, da je letalo za radarsko zaznavanje dolgega dosega A-50 izginilo z radarjev, potem ko je bilo zadeto nad jugovzhodno ukrajinsko pokrajino Zaporožje. Letalo Il-22M pa naj bi bilo zadeto nad Azovskim morjem in je zasilno pristalo v južnem ruskem mestu Anapa.
V Moskvi poročil o sestrelitvi njenih letal uradno niso potrdili. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem povedal, da nima nobenih informacij o incidentu in dodal, da je treba nadaljnja vprašanja nasloviti na rusko obrambno ministrstvo.
Če bi se navedbe Kijeva izkazale za resnične, bi bil to hud udarec za ruske zračne sile, saj sta letali opremljeni z drago posebno opremo, izdelanih pa je bilo le manjše število teh letal. Ruske oborožene sile naj bi imele le kakih deset letal A-50 in približno enako število Il-22M, poroča dpa.
Več kot 200 ukrajinskih ujetnikov v ruski zapor
Iz Kremlja so medtem danes sporočili, da so okoli 200 ukrajinskih ujetnikov obsodili na dolge, tudi dosmrtne, zaporne kazni. Vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin je obljubil, da si bo Moskva še naprej prizadevala za pregon ukrajinskega vojaškega osebja.
Povedal je še, da so ruske oblasti sprožile 273 postopkov zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski in 81 postopkov zaradi diskreditacije ruskih sil. Rusija je v zadnjem času zaostrila zakonodajo, ki jo uporablja za zatiranje kritikov, in kaznovala na tisoče ljudi, ki so obsodili vojaško kampanjo v Ukrajini.
Kijev skupaj z več mednarodnimi organizacijami procese proti ukrajinskim vojnim ujetnikom označuje kot nezakonite.
Ruski predsednik Vladimir Putin trenutno sicer načrtuje potovanje v sosednjo Severno Korejo, saj je prejel povabilo iz Pjongjanga. Ob tem je Peskov izrazil upanje, da se bo obisk zgodil v bližnji prihodnosti. Trenutno je na tridnevnem obisku v Moskvi severnokorejska zunanja ministrica Choe Son Hui, ki naj bi se sešla z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Peskov je dejal, da ni izključeno, da se bo sešla tudi s Putinom. Rusija in Severna Koreja sta zgodovinski zaveznici, proti obema pa je mednarodna skupnost uvedla sankcije – proti Moskvi zaradi konflikta v Ukrajini, proti Pjongjangu zaradi jedrskega programa.
Za pomoč Ukrajini bi letos potrebovali 3,8 milijona evrov
Za zagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini bi letos potrebovali 4,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 3,8 milijarde evrov, so danes sporočili Združeni narodi. Ta znesek vključuje tudi 1,1 milijarde dolarjev pomoči za ukrajinske begunce v vzhodni Evropi.
Po podatkih ZN bo letos v Ukrajini humanitarno pomoč potrebovalo 14,6 milijona ljudi, kar je skoraj 40 odstotkov prebivalstva. Upajo, da bodo s pomočjo lahko dosegli 8,5 milijona ljudi v Ukrajini ter 2,3 milijona beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti v vzhodni Evropi.
ZN so za pomoč Ukrajini v lanskem letu želeli zbrati 3,9 milijarde dolarjev, dosegli pa so 64 odstotkov tega zneska. Kljub temu so pomoč zagotovili 10,5 milijona ljudem v Ukrajini. V letošnjem letu se osredotočajo na manj obsežne in ciljno usmerjene ukrepe, da bi v čim večji meri dosegli tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje