Spopadi za strateško pomembno mesto Mariupol se nadaljujejo. Medtem ko v mestu vlada hudo pomanjkanje najosnovnejših dobrin, ruska in ukrajinska stran druga drugo obtožujeta nasilja nad tamkajšnjim prebivalstvom.
V obleganem pristaniškem mestu Mariupol, ki leži ob Azovskem morju na vzhodu Ukrajine v regiji Doneck, so razmere po poročanju zahodnih medijev iz dneva v dan slabše, pričevanja civilistov, ki jim mesto uspe zapustiti, pa govorijo o neživljenjskih razmerah. Boji že nekaj dni potekajo na ulicah, tudi v mestnem središču.
Potem ko je Ukrajina pred kratkim izgubila dostop do Azovskega morja (po lastnih navedbah začasno), je osvojitev Mariupola za ruske sile pomembno, saj bo na ta način vzpostavljen most med celinsko Rusijo in polotokom Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Rusija bi tako nadzirala območje na jugovzhodnem delu Ukrajine.
Bitka za Mariupol je deležna veliko pozornosti ne le zaradi posledic spopadov in strateško ključne lege mesta, temveč tudi zato, ker se proti (pro)ruskim silam tam borijo pripadniki bataljona Azov – nekdaj paravojaške in skrajno desne (neonacistične) grupacije, ki je danes del ukrajinske nacionalne garde. Rusija, spomnimo, svojo vojaško operacijo v Ukrajini utemeljuje z dvema ciljema, demilitarizacijo in onesposobljenjem skrajnih nacionalistov.
Čeprav se civilistom vsakodnevno še vedno uspe prebiti iz Mariupola, v mestu ostaja ujetih še 300.000 ljudi, življenje pa jih je po navedbah mestnih oblasti izgubilo najmanj 2.300, piše Al Džazira. Pred začetkom ruske invazije 24. februarja je imelo mesto približno 450.000 prebivalcev. V mestu je po navedbah ukrajinskih oblasti uničena oziroma poškodovana večina stanovanjskih objektov, v zahodnih medijih pa prav tako odmevajo napadi na civilno infrastrukturo – na bolnišnico ter gledališče in umetniško šolo, ki sta služila kot zatočišči pred napadi.
Združeni narodi opozarjajo na hudo pomanjkanje hrane in vode, prav tako v Mariupolu nista zagotovljena električna energija in ogrevanje. Obleganje tega mesta je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski opisal kot “vojni zločin”. Po družbenih omrežjih medtem krožijo posnetki civilistov, ki zapuščajo Mariupol ter bežijo bodisi v notranjost Ukrajine bodisi proti Rusiji. Nekateri na posnetkih pripovedujejo, da so jim mesto preprečevale zapustiti ukrajinske sile, na drugih pa je vidno, kako moški, ki zapuščajo mesto, pred ruskimi vojaki slačijo majice, da lahko preverijo, ali imajo tetovaže, ki bi jih povezale z bataljonom Azov.
Ruska vojska prav tako ukrajinsko obtožuje, da strelja na civiliste, ki želijo mesto zapustiti, Kijev pa po drugi strani Rusijo obtožuje deportacij iz Mariupola v Rusijo, navaja Reuters. Vlada v Kijevu je sicer zavrnila nedeljski poziv Rusije, naj ukrajinske sile v Mariupolu odložijo orožje v zameno za možnost evakuacije. V primeru predaje je Rusija po navedbah BBC obljubila dva humanitarna koridorja.
“Kar sem videl, ne želim, da še kdo kadarkoli vidi,” je po tem, ko se je prebil iz Mariupola, ta konec tedna povedal grški diplomat Manolis Androulakis. “Mariupol se bo uvrstil na seznam mest, ki jih je vojna povsem uničila; ni treba, da jih imenujem – to so Guernica, Coventry, Alep, Grozni, Leningrad,” je dodal diplomat, ki je iz mesta pomagal reševati Grke.
In kaj je pričakovati v prihodnje? Po Mariupolu bi lahko Rusija začela napadati Odeso, še eno pristaniško mesto, ki pa leži ob Črnem morju. Zavzetje Odese bi ukrajinsko gospodarstvo odrezalo od trgovskih poti, ki potekajo po Črnem morju, je za radio BBC komentiral upokojeni britanski general Richard Barrons. Ta je prav tako prepričan, da bo Rusija še naprej pritiskala na Kijev, ki je center politične moči.
