Menu Item
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob današnjem začetku mirovne konference za Ukrajino v Švici izrazil upanje, da se bo čim prej začrtala pot do pravičnega in trajnega miru za Ukrajino. Predsednica Švice Viola Amherd pa je poudarila, da bi lahko delegacije na konferenci pripravile podlago za neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo.
V Švici se je začela dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino, ki se je udeležuje 90 predstavnikov držav. Rusija zaradi začete agresije na Ukrajino februarja leta 2022 na mirovno konferenco ni bila povabljena.
V ospredju konference je ukrajinski mirovni načrt, ki v desetih točkah med drugim zagovarja umik ruskih sil z vseh ozemelj Ukrajine, vključno s polotokom Krim, kaznovanje vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešile ruske sile, izpustitev ujetnikov in vrnitev deportiranih otrok v Ukrajino ter krepitev ukrajinske energetske, prehranske in jedrske varnosti.
Ker so številne točke načrta v trenutni fazi vojne neizvedljive, se bodo države na konferenci predvidoma osredotočile zlasti na zadnje štiri, poroča švicarski portal swissinfo.
“Verjamem, da bomo na konferenci priča pisanju zgodovine. Vse, o čemer se bomo danes dogovorili, bo del mirovnega procesa,” je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da lahko države s skupnimi močmi ustavijo vojno in vzpostavijo pravičen mir.
Predsednica Švice Viola Amherd je pojasnila, da bi lahko delegacije na konferenci pripravile podlago za neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo. “Zato smo tukaj,” je nadaljevala in napovedala, da bi lahko v prihodnje potekale podobne mirovne konference, na katerih bi sodelovala tudi Rusija.
“Tukaj na Bürgenstocku se ne bomo mogli pogajati ali razglasiti miru za Ukrajino, želimo pa spodbuditi proces za pravičen in trajen mir ter sprejeti konkretne ukrepe v tej smeri,” je še dodala.
Tekom dneva bo potekalo plenarno zasedanje, na katerem bodo sodelovale vse delegacije. V nedeljo pa bodo države v delovnih skupinah podrobno obravnavale tri teme, in sicer jedrsko varnost, svobodo plovbe in prehransko varnost ter humanitarni vidik.
Nemčija optimistična, ZDA obljublja novo pomoč
Nemški kancler Olaf Scholz je pred začetkom konference izrazil upanje, da bo res postavila temelje za nadaljnja mirovna pogajanja. Upa, da bo na pogajanjih sodelovala tudi Rusija, čeprav je ni na mirovni konferenci. Ob tem je potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji.
ZDA pa so pred začetkom konferenca Ukrajini obljubile dodatne 1,5 milijarde dolarjev (1,4 milijarde evrov) pomoči. Podpredsednica Kamala Harris je ob tem dejala, da bo denar namenjen predvsem krepitvi in zaščiti ukrajinskega energetskega sektorja ter humanitarni pomoči.
Udeležbo je potrdilo 40 voditeljev, preostale države pa bodo zastopali zunanji ministri ali drugi predstavniki. Prisotni bodo tudi predstavniki ZN in več drugih mednarodnih organizacij. Ruski predstavniki v Švico niso bili povabljeni. Konference pa se ne bo udeležila niti Kitajska, ki trdi, da je tovrstno srečanje brez sodelovanja Moskve nesmiselno.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v petek predstavil ruske pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ti vključujejo umik ukrajinske vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva nezakonito priključila, in opustitev prizadevanj Kijeva za vstop v zvezo Nato. Ukrajina, ki končanje vojne med drugim pogojuje z umikom ruske vojske z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim, je predloge Putina označila za žaljive.
Nemški kancler Olaf Scholz je danes opozoril, da skuša Putin s predlogi narekovati pogoje za mir v Ukrajini. “Ne potrebujemo narekovanega miru, temveč pravičen mir, ki bo upošteval ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine,” je dejal ob koncu vrha sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7).
Do Putinovih predlogov je bila kritična tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. “Kot pogajalski predlog se mi ne zdi posebej učinkovito, da bi Ukrajini rekli, da se mora umakniti iz Ukrajine,” je poudarila in predloge označila za propagando.
Po odpovedi Goloba bo Slovenijo zastopala Pirc Musar
Slovenijo bo medtem zastopala predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je že pred začetkom konference izjavila, da bo Slovenija pozdravila vsak konkreten načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru.
Ob prihodu je predsednica Pirc Musar poudarila, da “agresija Ruske federacije proti Ukrajini predstavlja resno grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu”. “To neizzvano vojno dejanje proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine se mora ustaviti, ruske enote v Ukrajini pa se morajo umakniti na mednarodno priznane meje med Ukrajino in Rusko federacijo,” je dejala.
Kljub dejstvu, da Rusija na vrhu ne sodeluje, je prepričana v nujnost in smotrnost izvedbe mirovnega vrha. “Naše srečanje je del daljšega procesa, tekom katerega bo zagotovo del pogovorov postala tudi Ruska federacija. Drugače ne gre. Pogovarjati se moramo,” je poudarila. Želi si, da bi pogovorili prinesli konkreten napredek, se pa zaveda, da je do razpleta te krvave vojne še dolga pot. A dejstvo je, da je Ukrajina je žrtev ruske agresije, in kot je dejala, lahko samo Ukrajina odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta zanjo sprejemljiva. “O tem pogoju se ni mogoče pogajati,” je dejala.
Slovenijo naj bi sicer sprva zastopal premier Robert Golob, a je v sredo sporočil, da zasebno odhaja v Dallas, kjer je spodbujal Luko Dončića v finalu lige NBA, udeležbo na konferenci pa odpovedal. Včeraj je sicer pojasnil, da bi se konference v primeru zasedenosti Pirc Musar lahko vseeno udeležil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje