Kandidati za župana Ljubljane: kdo podpira gradnjo sežigalnice in kdo je proti?

N1 video 17. Nov 202209:456 komentarjev

V nedeljo bomo na lokalnih volitvah odločali o novih županih in občinskih oziroma mestnih svetnikih. V Ljubljani se za županski stolček poteguje devet kandidatov. Zanimalo nas je njihovo stališče do teme, ki je za prebivalce prestolnice zelo pomembna: ali so za gradnjo sežigalnice odpadkov ali proti njej.

V nedeljo bomo na lokalnih volitvah odločali o novih županih in občinskih oziroma mestnih svetnikih. V Ljubljani se za županski stolček poteguje devet kandidatov, med njimi dolgoletni župan Zoran Janković. Za 45 stolčkov v mestnem svetu pa se potegujejo kandidati na 17 listah.

Kdo so kandidati za župana v vaši občini, lahko preverite na tej povezavi.

Eno od vprašanj, ki je za prebivalce prestolnice zelo pomembno, je, ali kandidati podpirajo gradnjo sežigalnice odpadkov ali ji nasprotujejo. Odgovore tistih, ki jim predvolilne ankete kažejo najbolje, si oglejte v videu na vrhu članka.

Odpadke iz Ljubljane in odpadno komunalno blato danes vozijo na sežig v tujino, med drugim na Dunaj, pa tudi v Salonit v Anhovo, kjer v cementarni izvajajo sosežig. Zoran Janković trdno stoji za projektom, ki bi, kot je dejal, znižal cene ogrevanja. Ljubljana bi s sežigalnico postala 70-odstotno energetsko samozadostna (30 % biomasa, 30 % odpadki in 10 % vodna in sončna energija). Župan obljublja, da bo sežigalnica – če ali ko bo stala v Ljubljani – delovala po najvišjih standardih oziroma imela emisije, ki bodo nižje od tistih iz dunajske sežigalnice.

V zeleni stranki Vesna, katere kandidatka za županjo prestolnice je Jasminka Dedić, so včeraj pripravili razpravo o kakovosti zraka, v kateri je sodeloval sopredsednik Evropske zelene stranke Thomas Waitz. Predstavil je razmere z Dunaja in poudaril, da ima mesto drugačno lego od Ljubljane, in so zato učinki na okolje manjši, a kljub temu ne zanemarljivi. “Z vidika mestne uprave je ključno, da mesto zasleduje ‘zero waste’ strategijo. Edina res trajnostna rešitev na področju odpadkov je ta, da čim bolj preprečujemo njihovo nastajanje,” je prepričana Dedić.

V Ljubljani naj bi sežigalnico zgradili na eni od treh lokacij: ob Zaloški cesti v neposredni bližini toplarne, ob Letališki cesti ali ob Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) na Barju.

Možna lokacija sežigalnice v Mostah, MOL
Možna lokacija sežigalnice v Mostah, Mol

Kandidatka Slovenske ljudske stranke in Naše dežele za županjo glavnega mesta, zdravnica Tina Bregant, je dejala, da bi sežigalnica po najvišjih standardih, kakršne imajo v Švici ali Avstriji, lahko prispevala k zmanjšanju bremena naših odpadkov, ki nastajajo vsak dan. “S sodobnimi tehnologijami je to mogoče narediti dokaj varno, je pa pomembna izbira lokacije.” Dodala je, da trenutna lokacija ni primerna, a podrobnosti o tem, kje bi po zdajšnjih načrtih stala sežigalnica, ne pozna. “Vse lokacije, ki dopuščajo, da se trdi delci usedajo v bližini, niso ustrezne,” je prepričana.

Kandidat Piratske stranke Slovenije Jasmin Feratović je prepričan, da je treba “umestiti sežigalnico zunaj kotline, kar bo zaščitilo naš zrak”.

Tomaž Ogrin, ki so ga za župana predlagali Zeleni Slovenije in stranka Konkretno, sežigalnici nasprotuje. “Projekt je megalomanski, dobili bi odpadke Ljubljane in še 57 občin, skupaj s skoraj 900.000 prebivalci. Večdesetletni izpusti pa bi ostali v Ljubljani, na škodo zdravja Ljubljančanov, v slabo prevetreni Ljubljanski kotlini,” je povedal za časopis Dnevnik. “Vsaka občina naj poskrbi za svoje odpadke. Razglasitev usmeritve ‘zero waste’ pomeni, da ne bo goriva za sežigalnico,” je prepričan.

Projekt gradnje sežigalnice podpirajo v SDS, katere kandidat za ljubljanskega župana je Igor Horvat, dozdajšnji mestni svetnik. “Projekt smo podprli, ker v luči energetske krize niti nimamo druge možnosti. Problemi z odpadki bodo naraščali, verjamemo pa, da bo zgrajena po najboljših standardih.” V SDS najbolj podpirajo lokacijo ob Letališki cesti.

Močno proti pa so v Levici, ki je v ljubljansko župansko tekmo poslala Natašo Sukič. “Ljubljana leži v kotlini, Ljubljana ni Dunaj. Župan pravi, da bo zgradil dovolj visok dimnik, a tudi dimnik, visok kot Triglav, ne izniči dejstva, da sežigalnica na takem območju v podtalnico, zemljo in vodo spušča rakotvorne in druge škodljive snovi, in zdravniška stroka na to opozarja,” je dejala Sukič. Dodala je, da seveda ni pravično, da svoje odpadke vozimo v Anhovo ali Bosno in Hercegovino, vendar Ljubljana ni pravi kraj za sežiganje odpadkov. “Zavedam se, da Slovenija, ki ni velika država, potrebuje eno ali dve sežigalnici. Ampak ne v gosto naseljenih urbanih sredinah.”

Mojca Sojar, dozdajšnja mestna svetnica in kandidatka Nove Slovenije, gradnjo sežigalnice podpira. “Prepričana sem, da bo zgrajena po najvišjih standardih za okolje in zdravje ljudi. Prav je, da vsak kraj sam poskrbi za svoje smeti. Trenutno plačujemo po 20 milijonov evrov na leto, da se ljubljanski odpadki sežigajo v Avstriji in na Madžarskem, kjer se prebivalci ogrevajo z našimi smetmi, mi pa kurimo premog. S tem povzročamo onesnaženje zraka tudi zaradi tovornjakov, ki vozijo odpadke na sežig,” pravi Sojar. Najbolj smiselna se ji zdi lokacija na Barju, saj bi se tako izognili dodatnim prevozom. “Lahko bi se pogovarjali tudi o tem, ali bi prebivalci Viča, ki bi imeli sežigalnico v svoji četrti, imeli kaj od tega – na primer nižjo ceno na položnicah.”

Kandidat liste Glas za otroke in družine Aleš Primc je proti sežigalnici. “Zdravniki zdravniške zbornice pravijo, da sežigalnica pomeni veliko grožnjo za zdravje ljudi. Dokler bodo zdravniki proti, ne morem podpreti sežigalnice. Dokler nimamo primerne tehnologije, za katero bodo zdravniki rekli, da ne predstavlja grožnje za ljudi, je bolje, da odpadke vozimo na sežig na druge lokacije.”

O tej temi smo povprašali tudi kandidata za mestna svetnika Gibanja Svoboda Sama Logarja in Socialnih demokratov Igorja Šoltesa. Ti stranki kandidirata za ljubljanski mestni svet, nimata pa svojega županskega kandidata. Na vprašanje pri kandidatih nismo dobili odgovora. V Svobodi pravijo, da morajo najprej svoje povedati strokovnjaki, nato se bodo o podpori projektu odločili svetniki. V SD pa pravijo, da si stališča stranke volilci lahko preberejo v letakih, ki so jih meščani dobili v nabiralnike.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar