Župan Ljubljane je odgovoril skupini zdravnikov, ki nasprotuje načrtovanemu projektu sežigalnice odpadkov v Ljubljani. "Cilj je zgraditi ljudem in okolju varen objekt, ki bo povečal kakovost bivanja v Ljubljani in ne obratno. Zdravje prebivalcev in varstvo okolja sta in bosta vedno prioriteta," je zapisal in pozval strokovno javnost in nevladne organizacije, da se vključijo v aktiven nadzor nad vsemi koraki projekta.
Potem ko je prejšnji teden ljubljanski župan Zoran Janković slovesno predstavil projekt sežigalnice odpadkov, se je oglasila skupina zdravnikov Zdravniške zbornice. Prepričani so, da je bila občinska predstavitev projekta zavajajoča in izrazili skrb, da bo že tako onesnažen zrak po postavitvi sežigalnice še slabši, saj prestolnica leži v slabo prevetreni kotlini. Pri sežiganju odpadkov se v zrak sproščajo strupene snovi, zato prebivalci mest s sežigalnicami odpadkov pogosteje zbolevajo za rakavimi obolenji, astmo in drugimi boleznimi, so opozorili zdravniki.
“Župan Zoran Janković je javno podal zavezo, da je cilj zgraditi ljudem in okolju varen objekt, ki bo povečal kakovost bivanja v Ljubljani in ne obratno. Zdravje prebivalcev in varstvo okolja sta in bosta vedno prioriteta,” zdravnikom in javnosti odgovarjajo v pismu, pod katerega sta poleg župana podpisana še direktor Energetike Ljubljana Samo Lozej in njen tehnični direktor dr. Marko Agrež. Poudarjajo, kar so povedali že na predstavitvi, “da se bo najprej izvedla analiza obstoječega stanja onesnaženosti zraka v Ljubljani, ob problematiki kotlinske lege pa, da se bo skladno s fizikalnim modelom izračunal dvig dimnih plinov in s tem višina dimnika, ki bo višja od inverzijske plasti, kar bo izničilo slabost kotlinske lege Ljubljane”
Še enkrat so poudarili, “da bo objekt sledil najboljšim razpoložljivim tehnikam in da bo ob tem zagotavljal nižje od najnižje predpisanih emisijskih vrednosti (EU BAT zahtevki)”, ki bodo nižje kot v najnovejši od sežigalnic na Dunaju. Dodajajo še, da bi energijsko izrabljali samo tiste mešane komunalne odpadke, ki se jih ne da več reciklirati ali drugače snovno izrabiti, “se pa že vrsto let izvažajo v tujino, kjer se iz njih pridobiva toplotna in električna energija, zanje pa letno plačamo okoli 20 milijonov evrov. In s tem domačim gorivom bi med drugim lahko znižali ceno toplote in strošek ravnanja z odpadki”.
“To so dejstva, ne zavajanje,” pišejo Janković in direktorja kot odgovor na zdravniška opozorila.
Pogovor z zdravnico
Kot poudarjajo pri županu, je več kot 100 udeležencev na prireditvi slišalo, da “da je sežiganje odpadkov državna gospodarska javna služba in da je zato država tista, ki ima škarje in platno v rokah pri odločitvi, ali v Sloveniji bodo ter kje bodo stali tovrstni objekti. Pri tem moramo ponovno poudariti, da je ključnega pomena bližina potrebne infrastrukture za odjem toplote in elektrike”.
Po uradnem zaključku razprave pa je se je odvil še pogovor v ožjem krogu. Ana Mavrič, ki je med podpisanimi pod odprtim pismom zdravnikov, je župana Zorana Jankovića pozvala, da se skupaj z njo in s še nekaterimi strokovnjaki odpravi na Ministrstvo za okolje in prostor, kjer bi skupaj apelirali na pristojne, da se najstrožje evropske zahteve o mejnih emisijskih vrednostih za sežigalnice vpišejo tudi v našo zakonodajo. “Župan Zoran Janković ji je obljubil vso podporo in pri tem jasno izpostavil, da kot župan sicer ne more vplivati na državno zakonodajo, zagotovo pa bo te zaveze v sprejem predlagal Mestnemu svetu Mestne občine Ljubljane v primeru, da jih država ne sprejme. /…/ Razgovor, pri katerem so sodelovali tudi predstavniki nekaterih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ, sta župan Zoran Janković in dr. Ana Mavrič zaključila s stiskom rok,” so zapisali in dodali, da so zato razočarani nad odprtim pismom. “Namesto povabila dr. Ane Mavrič, da se skupaj odpravimo na Ministrstvo za okolje in prostor, v medijih beremo (tudi) njene besede, da smo pripravili zavajajočo predstavitev.”
Kot je Mavrič povedala za N1, so bila vprašanja in pobude izrečena v njenem osebnem imenu, in ne v imenu celotne skupine Zdravniške zbornice. Dodaja, da se “po svojih najboljših močeh v času dopustov in velike obremenitve z delom v bolnišnici trudi, da bi uskladila vsebino pobude o izboljšanju zakonodaje”. Prepričana je, da je zaradi zanimanja javnosti zdaj pravi čas, da se stvari uredijo na zakonodajni ravni. “Lahko slišimo obljube o najnižjih emisijah, a te zaveze so prazne, če ne temeljijo na zakonodaji, ki jih določa, prav tako pa določa sankcije v primeru njihovega nespoštovanja,” je prepričana zdravnica, doma iz Soške doline, ki ima slabe izkušnje z onesnaževalcem iz Anhovega.
Prepričana je, da je treba področje zakonodajno urediti ne le zaradi Ljubljane, ampak tudi drugih mest, kjer naj bi postavili sežigalnice, med njimi je tudi Maribor, hkrati pa mejne vrednosti izenačiti tudi za sosežigalnice. Predvsem je nedopustno, pravi, da še vedno monitoring emisij izvajajo podjetja, ki jih plačujejo onesnaževalci sami, zakonodaja pa omogoča tudi prikrivanje in prirejanje podatkov. “To ne sme biti stvar dobre volje, ampak zakonodaje,” poudarja Mavrič.
Janković pa ponovno vabi strokovno javnost in nevladne organizacije, da se aktivno vključijo v nadzor nad projektom. “Bodite del aktivnega nadzora, ne a priori odpora,” piše s sopodpisnikoma in poudarja, da bodo naredili vse, “da bomo v Ljubljani zgradili najboljši možen objekt za energijsko izrabo odpadkov.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje