Janša: "Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki"

SDS je na predvolilni konvenciji, ki je potekala ob 37. obletnici ustanovitve stranke, predstavila volilni program Za Slovenijo in kandidate za državnozborske volitve, ki bodo 22. marca.

Predsednik SDS Janez Janša je v svojem govoru poudaril, da je njihov program "dvakratne dolžine", saj da v naslednjem mandatu ne bodo zgolj gradili Slovenije, temveč tudi popravljali stvari za sedanjo vlado.

"Dolgo časa nismo verjeli, da v slovenski politiki ne more biti slabše. Da neki popolnoma nesposobni levi vladi ne more slediti še nekaj slabšega. Pa smo se zmotili. V tem mandatu so dokazali, da je vedno možno iti še globlje. Dokazali so, da lahko gospodarsko rast kljub visoki zaposlenosti znižajo celo pod povprečje Evropske unije in na raven, ki je trikrat slabša od Hrvaške," je poudaril Janša.

Po njegovih navedbah je gospodarska rast "ključna ocena v spričevalu mandata". "Deliš lahko samo to, kar ustvariš. Račune je treba slej kot prej plačati, dolgove pa vrniti z obrestmi," je dejal Janša in dodal, da so zato pripravili dvojni program.

"SDS gradi in ustvarja, Svobodnjaki ukinjajo, rušijo in zapravljajo"

V svojem govoru je večkrat ponovil, da politično polje pred nobenimi volitvami ni bilo tako jasno in pregledno kot zdaj ter da se je izoblikovala jasna ločnica. "Na te volitve gremo zato, da zmagamo. Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki. Gre za izbiro med SDS, ki gradi in ustvarja, in Svobodnjaki, ki ukinjajo, rušijo in zapravljajo," je povedal Janša.

Ob tem je napovedal, da bo SDS vedno delovala za Slovenijo, ne bo pa nikoli več oblikovala vladne koalicije "brez jasne in trdne programske večine oziroma brez možnosti uresničevanja ključnih razvojnih politik".

Kot je poudaril predsednik največje opozicijske stranke, so se pripravljeni povezovati tudi s tistimi, ki bodo v opoziciji, predvsem pri oblikovanju partnerstev pri nacionalnih projektih, ki presegajo težo enega mandata. Kdor ni proti nam, je lahko z nami in pomaga, pa četudi je v opoziciji," je dejal Janša.

Ko pa je v igri koalicijsko sodelovanje, pa v SDS po njegovih besedah v prihodnji vladi ne vidijo nobene od sedanjih koalicijskih strank. "Ko gre za nujno, urgentno popravljanje stanja v zdravstvu, davčno politiko, odnos do demografije, sistemske korupcije, ilegalnih migracij in varnosti, potrebujemo vladno večino brez tega, kar danes predstavljajo tri bolj ali manj skrajno leve stranke aktualne vladne koalicije. Njih v naslednji koaliciji ne vidimo," je poudaril Janša.

"Ko gre za ustavno večino, se bo SDS pogajala z vsemi"

Gibanju Svoboda, SD in Levici je očital, da so naredili preveč škode in da bi se več kot spodobilo, da o svojih rezultatih nekaj časa razmišljajo v opoziciji ali še bolje – izven parlamenta. Poudaril je, da je problem aktualne vlade tudi v tem, da je na začetku mandata samo rušila in ukinjala.

"Porušili so davčno reformo, razbremenjevanje neto plač, za dve leti so premaknili začetek izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi, ukinili urad za demografijo v Mariboru, Muzej slovenske osamosvojitve v Ljubljani, vladni urad za primerljive cene v zdravstvu, dan spomina na žrtve levega totalitarizma. Ukinili so vrsto birokratskih ukrepov, s katerimi smo skrajšali administrativne postopke, kljub temu, da smo se v prejšnjem mandatu morali v glavnem ukvarjati z reševanjem življenj zaradi pandemije covida. Vrnili so plačane kazni razširjevalcem virusa in popolnoma razvrednotili pomen javnega reda. Očistili so državne sisteme in medije drugače mislečih ter spet vzpostavili enopartijski režim ..." je naštel Janša.

Dodal je, da zato v novem mandatu potrebujejo "ustavno večino razuma" za sprejem ustavnih sprememb. "Ko gre za ustavno večino, se bo SDS pogajala z vsemi. 60 glasov razuma ne potrebujemo za kakršnekoli ideološke popravke ustave, ampak za zdravorazumske rešitve," je izpostavil predsednik SDS.

Po njegovih navedbah imajo v stranki že pripravljene konkretne predloge ustavnih sprememb, ki so nujne tudi za stabilizacijo gospodarskega, pravnega in političnega okolja ter decentralizacijo države, a da z njimi ne bodo hiteli in jih ne bodo nikomur vsiljevali. Glede vpisa dvojnega davčnega sidra v ustavo pa je dejal, da je "najprej doseči načelni dogovor, nato pa ga dopolniti še s konkretnimi usklajevanji glede odstotkov porabe".