Presenetljive ugotovitve nove študije: priljubljena dieta ni nič kaj učinkovita

Priljubljena prekinitvena dieta oziroma prekinitveno postenje ni nič učinkovitejša od običajnih shujševalnih diet, ugotavlja nova študija.

Raziskovalci pravijo, da omejeni načini prehranjevanja, kot je dieta 5:2, niso "čudežna rešitev" kljub porastu njihove priljubljenosti. Prekinitveno postenje po obsežnem pregledu znanstvenih dokazov ni učinkovitejše pri izgubi telesne teže kot običajne diete in je komaj kaj bolj učinkovito kot to, da ne storimo ničesar.

Raziskovalci so analizirali podatke iz 22 mednarodnih študij in ugotovili, da so ljudje s prekomerno telesno težo ali debelostjo izgubili prav toliko kilogramov z upoštevanjem tradicionalnih prehranskih priporočil kot z režimi postenja, kot je dieta 5:2, ki jo je populariziral pokojni Michael Mosley.

Pristop je bil komaj kaj bolj učinkovit od tega, da sploh ne bi bili na dieti, ugotavlja študija, saj so ljudje s postenjem izgubili le približno 3 odstotke telesne teže, kar je precej manj od 5 odstotkov, ki jih zdravniki štejejo za klinično pomembne. Vse študije so bile kratkoročne in so spremljale izboljšave največ do 12 mesecev.

Prekinitveni post ni čudežna rešitev

"Prekinitveni post ni čudežna rešitev, je pa lahko ena od možnosti za uravnavanje telesne teže," je dejal dr. Luis Garegnani, glavni avtor raziskave in direktor centra Cochrane v bolnišnici v Buenos Airesu v Argentini. "Prekinitveni post verjetno prinaša podobne rezultate kot tradicionalni prehranski pristopi k hujšanju. Ne zdi se jasno boljši, vendar tudi ne slabši."

Prekinitveni post, pri katerem ljudje omejijo prehranjevanje na določene ure ali se postijo ob določenih dnevih, je močno pridobilo na priljubljenosti zaradi trditev, da pomaga pri izgubi telesne teže, izboljšuje telesno in kognitivno zdravje ter celo upočasnjuje staranje.

Cochranov pregled je z uporabo metod zlatega standarda analiziral dokaze iz kliničnih študij, v katerih je sodelovalo 1.995 odraslih iz Evrope, Severne Amerike, Kitajske, Avstralije in Južne Amerike. Študije so preučevala različne oblike prekinitvenih diet, kot so postenje vsak drugi dan, dieta 5:2 (pri kateri se ljudje postijo dva dni na teden) ter časovno omejeno prehranjevanje.

Poleg minimalnih koristi pri izgubi telesne teže raziskovalci niso našli trdnih dokazov, da bi prekinitveno postenje izboljšalo kakovost življenja bolj kot druge diete.

Problem tudi v pomanjkanju gibanja

Garegnani je dejal, da je glede na izjemno priljubljenost in široko medijsko promocijo diet s postenjem pomembno razjasniti dokaze. Številne raziskave so kratkoročne in slabše kakovosti, zato je težko sprejeti trdne zaključke o morebitnih koristih. Presenetljivo nobena od 22 študij udeležencev ni vprašala, kako zadovoljni so bili s prekinitvenim postenjem, je dodal.

Dr. Zhila Semnani-Azad z Nacionalne univerze v Singapurju je povedala, da lahko na koristi prekinitvenega postenja vpliva tudi časovni razpored, saj so cirkadiani ritmi telesa tesno povezani s presnovo. Študije na živalih kažejo, da lahko postenje spremeni način porabe maščobnih zalog, izboljša občutljivost na inzulin – kar je pomembno pri sladkorni bolezni – ter zmanjša vnetja in oksidativni stres. Po njenih besedah je lahko koristno tudi za staranje in dolgoživost, saj sproži proces, imenovan avtofagija, telesni mehanizem recikliranja. Težava je tudi v tem, da ni enotne opredelitve prekinitvenega postenja, zaradi česar je njegove učinke težko primerjati in razumeti.

Maik Pietzner, profesor modeliranja zdravstvenih podatkov na Berlinskem inštitutu za zdravje Charité je bil presenečen, da je bila izguba telesne teže pri postenju tako majhna v primerjavi s tem, da ljudje ne storijo ničesar. A po njegovih besedah je ugotovitev skladna z dokazi, da so ljudje med postenjem manj telesno aktivni in da je brez zdravil težko izgubiti težo.

Ugotovitve se ujemajo tudi z njegovim lastnim delom, ki kaže, da kratka obdobja popolnega postenja, celo do dveh dni, le malo vplivajo na naše telo in da je za opazne spremembe, ki bi lahko kasneje prinesle koristi, potrebno precej daljše postenje. V eni od njegovih raziskav so udeleženci sedem dni uživali le vodo, vendar so se obsežne spremembe beljakovin v njihovi krvi pojavile šele po treh dneh.

"Če se ljudje ob takšnih prehranskih režimih počutijo bolje, jih ne bi odvračal od njih, vendar to delo skupaj z drugimi raziskavami na tem področju jasno kaže, da ni trdnih dokazov o pozitivnih učinkih, razen morebitne zmerne izgube telesne teže," je dejal Pietzner. "Naša telesa so se razvila v pogojih stalnega pomanjkanja hrane in se zelo dobro spopadajo z daljšimi obdobji brez nje, vendar to še ne pomeni, da delujemo kakorkoli bolje, ko se ti evolucijsko ohranjeni mehanizmi aktivirajo," je poudaril.