Zakaj je pravilno jemanje antibiotikov tako pomembno

Na enem izmed slovenskih forumov je uporabnica zapisala: "Moja prijateljica jemlje antibiotike zaradi vnetja ušesa. Ker se bliža družinsko praznovanje, bi seveda rada pila alkohol. Ali lahko kdo svetuje, kaj naj naredi?" Med odgovori je bil tudi tak: "Pa naj zdaj neha jemati antibiotike, po praznovanju pa naj jih spet začne jemati."

Sliši se neverjetno, a žal ni osamljen primer. Še vedno je razširjeno prepričanje, da lahko antibiotike prenehamo jemati, ko se počutimo bolje, da jih lahko “prihranimo” za drugič, ali da kozarec alkohola ne bo škodil – celo, da bo povečal učinek zdravila. Resnica pa je drugačna: z antibiotiki ni šale.

Zakaj je pravilno jemanje tako pomembno

Odkritje penicilina leta 1928 (Alexander Fleming) je pomenilo revolucijo v zdravljenju bakterijskih okužb. Antibiotiki so rešili nešteto življenj, a zaradi pretirane in nepravilne uporabe njihova učinkovitost danes upada. Pogosto jih ljudje jemljejo ob virusnih obolenjih, kot sta prehlad ali gripa, kjer ne pomagajo, ali pa zdravljenje prekinejo prezgodaj. Posledica je pojav odpornosti bakterij, kar pomeni, da pri resnih okužbah zdravniki pogosto nimajo več učinkovitega zdravila.

Strokovnjaki opozarjajo:

• Antibiotike uporabljajmo le pri resnih bakterijskih okužbah.

• Pri prehladu ali gripi zdravljenje z antibiotiki ni potrebno.

• O potrebi za antibiotično zdravljenje naj vedno odloči zdravnik.

Kdaj antibiotik predpiše zdravnik?

Zdravnik se za predpis antibiotika odloči ob potrjeni bakterijski okužbi – na podlagi laboratorijskih izvidov (povišani levkociti, CRP) in klinične slike (visoka vročina, slabo počutje, možnost zapletov).

Hrana, pijača in antibiotiki

Nekateri antibiotiki se jemljejo na tešče (eno uro pred ali dve uri po obroku), drugi ob obroku. Hrana lahko vpliva na absorpcijo in učinkovitost zdravila.

• Mleko in mlečni izdelki lahko zmanjšajo učinkovitost nekaterih antibiotikov.

• Pri določenih vrstah antibiotikov je priporočljivo izogibanje kavi, saj vpliva na vsrkavanje zdravila.

• Alkohol lahko zmanjša učinkovitost antibiotika ali povzroči neprijetne stranske učinke (slabost, vrtoglavico, rdečico).

Nasvet: O prehranskih omejitvah se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Redno in ob isti uri

Antibiotike je treba jemati v enakomernih časovnih razmikih (npr. na 8 ali 12 ur), da koncentracija zdravila v telesu ostane nad terapevtsko mejo. Če koncentracija pade, se lahko preostale bakterije znova razmnožijo – pogosto so te tudi bolj odporne.

Nosečnost, dojenje in antibiotiki

Nekateri antibiotiki niso varni za nosečnice in doječe matere, saj lahko škodujejo plodu ali dojenčku. Pred začetkom zdravljenja je nujno opozoriti zdravnika.

Možni stranski učinki

Najpogostejši so prebavne težave (slabost, driska), glavobol in vrtoglavica. V redkih primerih se lahko pojavi alergijska reakcija, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč (anafilaktični šok, otekanje, izpuščaji). Nekateri antibiotiki povečajo občutljivost kože na sonce.

Antibiotiki lahko porušijo naravno črevesno floro, zato je ob zdravljenju priporočljivo uživanje probiotikov.

Interakcije z drugimi zdravili

Antibiotiki lahko vplivajo na učinkovitost drugih zdravil, na primer kontracepcijskih tablet. Zato je pomembno, da zdravniku sporočite vsa zdravila, ki jih jemljete.