Ali je kozarec rdečega po kosilu res koristen za zdravje?

O tem, kdaj pitje postane škodljivo, kako alkohol deluje na telo in zakaj je v naši kulturi pogosto normaliziran, govori dr. Tadeja Hočevar, vodja projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola na NIJZ.

Če podkast raje poslušate v avdio obliki, lahko to storite spodaj

Slovenija že vrsto let spada med države z najvišjo porabo alkohola na prebivalca v Evropi, hkrati pa o posledicah pogosto neradi govorimo. "Alkohol je strup, etanol, ki neposredno vpliva na možgane, jetra in druge organe. Kljub temu pa pitje pri nas dojemamo kot nekaj samoumevnega, del praznovanj in druženja. Prav ta normalizacija povzroči, da težave zelo hitro spregledamo," pojasnjuje dr. Hočevar.

Mokra kultura

Slovenska t. i. mokra kultura pomeni, da je alkohol prisoten na številnih družbenih dogodkih, pa tudi ob povsem običajnih priložnostih. Pivo po službi ali kozarec vina ob kosilu se pogosto ne dojemata kot tvegani vedenji, čeprav lahko že takšne količine povečajo tveganje za zdravstvene zaplete. Slovenija ima močno zakoreninjeno alkoholno kulturo. Včasih je oseba, ki ne pije, tista, ki je deležna vprašanj ali pritiska okolice. Dr. Hočevar meni, da si moramo kot družba prizadevati za spremembo: "Tako kot je danes jasno, da je kajenje škodljivo, bi morali enako jasno razumeti, da je alkohol strup in da varna količina ne obstaja."

Kaj boste slišali v tokratni epizodi

• zakaj je pomembno, da o alkoholu govorimo odprto
• kaj pomeni tvegano pitje in kako ga prepoznamo
• zakaj pri alkoholu ne govorimo o “varni količini”
• kakšne posledice ima alkohol na zdravje: od možganov do jeter
• zakaj je pitje v Sloveniji tako normalizirano
• kateri miti o alkoholu so najpogostejši in zakaj niso resnični
• zakaj so mladostniki in nosečnice posebej ranljivi
• kako poteka SOPA pristop in zakaj deluje preventivno
• kako reči “ne” alkoholu v družbi, kjer je pitje norma
• kakšno kulturo pitja bi si kot družba želeli v prihodnosti

Kako alkohol deluje na telo

Ko alkohol vstopi v telo, potuje skozi žrelo, požiralnik in želodec, nato pa se absorbira v kri. Najbolj izraziti učinki so v organih z največ vsebnosti vode, predvsem v možganih. Razgradnja se zgodi v jetrih, ki za eno enoto alkohola (na primer 1 dl vina) potrebujejo od ene do dveh ur. V tem času alkohol nemoteno kroži po telesu in vpliva na njegove funkcije.

Etanol je dokazano kancerogen. Povezan je z nastankom raka dojk, jeter in številnih drugih bolezni. Vpliva tudi na srčno-žilni sistem, hormonsko ravnovesje, prebavo in presnovo. Alkohol razširi žile pod kožo, kar daje kratkotrajen občutek toplote, a telo se v resnici hitreje ohlaja. Pri opitosti se zmanjšajo presojevalne in kognitivne sposobnosti, kar lahko v kombinaciji s hladnim okoljem privede celo do podhladitve.

"Že najmanjše količine alkohola pomenijo tveganje. Gre za strup, ki ga telo ne potrebuje," dodaja dr. Hočevar.

Tvegano pitje alkohola

Tvegano pitje pomeni, da količina zaužitega alkohola povečuje možnost za zdravstvene, psihološke ali socialne posledice. Od zdravstvenih težav, slabih medsebojnih odnosov ter povečanega tveganja za nezgode.

Smernice priporočajo, da moški ne presežejo dveh enot alkohola na dan in petih enot na teden, ženske pa pol manj. Ob posebnih priložnostih naj moški ne presežejo petih meric, ženske pa treh. A že preseganje teh mej prinaša pomembno povečanje tveganja: "Več ko pijemo, več alkohola potrebujemo za enak učinek. To je lahko pot v odvisnost," opozarja sogovornica.

Miti o alkoholu, ki pri nas vztrajajo

• kozarec rdečega vina naj bi bil zdrav
• pitje ob vikendih naj ne bi predstavljalo težave
• če se ne opijemo, ni škode
• pivo naj bi pospeševalo nastajanje materinega mleka

Dr. Hočevar poudarja, da gre za neresnice: "Strup je strup in ne predstavlja varovalnega dejavnika za zmanjševanje pojava srčno-žilnih bolezni. Antioksidante, ki jih nekateri pripisujejo rdečemu vinu, najdemo tudi v živilih, ki niso strupena. Tudi majhne količine alkohola povečajo tveganje za bolezni, zato ne moremo govoriti o varnem ali zdravem pitju."

Najbolj ranljive skupine

Nekatere skupine so na škodljive učinke alkohola še posebej občutljive:

• otroci in mladostniki, pri katerih alkohol upočasni razvoj možganov
• nosečnice, pri katerih ni varne količine alkohola, saj etanol prehaja v plod
• starejši, ki pogosto jemljejo zdravila
• ljudje s kroničnimi boleznimi

Alkohol pri nosečnicah deluje neposredno na plod, saj skozi posteljico prehaja nefiltriran. V otrokovem telesu se zadržuje dlje časa, ker jetra še niso razvita in presnova poteka bistveno počasneje. Tako kot hranila potujejo po popkovini, alkohol v otrokovo kri prehaja v enaki ali celo višji koncentraciji kot pri materi. Zaradi nerazvitega razstrupljanja so negativni učinki na plod izrazitejši in trajajo dlje časa. Tudi zelo majhne količine alkohola lahko povzročijo trajne posledice v razvoju in zdravju otroka, je pojasnila sogovornica.

SOPA – pristop za preventivo in podporo

Projekt SOPA temelji na zgodnjem pogovoru o tveganem pitju, brez obsojanja. Strokovnjaki spodbujajo, da se ob vsakem pregledu, podobno kot pri merjenju krvnega tlaka ali pogovoru o prehrani, preveri tudi pitje alkohola. Ključno je, da strokovnjak vzpostavi varen prostor in osebo povpraša na spoštljiv način. "Cilj ni, da o pitju govorimo šele, ko so težave že velike," poudarja dr. Hočevar. "Cilj je preventiva – da osebo podpremo pravočasno."

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.