Generacije narcisov so tu: kako jih prepoznati?

Z gostjo pogovora, psihologinjo in psihoterapevtko dr. Andrejo Pšeničny, smo govorili o osebnostnih motnjah. V odprtem pogovoru razloži, kaj osebnostna motnja sploh je, kako jo prepoznati, kdaj začne rušiti odnose in kako se ji lahko pomaga. Pa o generaciji narcisov, ki jih podpira okolje permisivne vzgoje.

Osebnost včasih ne dozori v celoti

"Osebnostna motnja ni bolezen, ampak stanje," poudarja dr. Pšeničny. "Podobno kot zobje, ki niso povsem ravno izraščeni, tudi osebnost včasih ne dozori v celoti. Gre za strukturo, ki se ni razvila na ustrezen način – za vzorce doživljanja in vedenja, ki človeku povzročajo težave v življenju ali odnosih." Vsi smo ranljivi, nihče ni popolnoma intakten: "Različne osebnostne poteze imamo vsi, a šele, ko te lastnosti začnejo ovirati naše življenje in odnose, govorimo o motnji."

Če podkast raje poslušate v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Kaj boste slišali v tokratni epizodi?

• Kaj osebnostna motnja sploh je – in zakaj ni bolezen
• Kako ločiti osebnostno ranljivost od motnje
• Katere so najpogostejše osebnostne motnje danes
• Zakaj so narcistične motnje v porastu
• Kako prepoznati vzorce, ki uničujejo odnose
• Kako se lotiti terapije in zakaj traja več let
• Kdaj partnerju z motnjo lahko pomagamo – in kdaj ne
• Zakaj otroštvo in vzgoja odločilno vplivata na našo osebnost
• Kaj pomenijo izrazi "grandiozni" in "vsemogočni" narcis
• Zakaj se ranljivost skriva pod masko moči

Za težave so vedno krivi drugi

"Vsak ima svoj del ranljivosti, a to nas dela človeške. Pomembno je, da se znamo ustaviti, reflektirati in poiskati pomoč, preden ranimo druge ali sebe. Zrelost se kaže v sposobnosti, da popravljamo odnose, ne da vedno iščemo krivca."

Najpogosteje najprej opazijo svojci, da je z nekom nekaj narobe, da je življenje z njim zelo naporno. "Tak človek doživlja svet skozi prizmo, da so za njegove težave vedno krivi drugi. Pogosto zavrne pomoč, ker ne prepozna lastnega deleža. Če pa pride po pomoč sam in vztraja v dolgotrajnem procesu, je mogoče narediti ogromno," pojasnjuje dr. Pšeničny.

Pretirana samopodoba narcisa je le maska za globoko ranljivost

V sodobnem svetu so po njenih besedah najpogostejše narcistične osebnostne motnje, saj jih podpira tudi okolje permisivne vzgoje in družbeni poudarek na uspehu in podobi.

"Zunanja grandioznost narcisa je le maska za globoko ranljivost," je v podkastu poudarila psihologinja.

"O sebi ima zelo slabo mnenje, kar prikriva z dosežki in pretirano samopodobo. Ločimo grandiozni tip, ki meni, da mu vse pripada, in vsemogočni tip, ki je pogosto izjemno uspešen, perfekcionist, deloholik, a se mu zalomi v odnosih."

Življenje z osebo, ki ima osebnostno motnjo, je lahko zelo zahtevno. "Narcis vas bo na začetku povzdigoval, nato pa postopoma rušil, lahko celo z veliko mero sadizma. Pri takih odnosih se moramo vprašati tudi, zakaj v njih vztrajamo in kaj to pove o naši lastni ranljivosti," pravi sogovornica.

Družba permisivne vzgoje spodbuja narcistične poteze

Zdravljenje osebnostnih motenj je dolgotrajen proces. "Gre za spremembo osebnostne strukture, ki zahteva čas. Minimalno štiri do pet let, pogosto pa desetletje," je povedala dr. Pšeničny. "A tisti, ki zdržijo, lahko dosežejo resnične spremembe, postanejo bolj stabilni, zrelejši in sposobni boljših odnosov."

Današnji čas, je opozorila psihologinja, spodbuja narcistične poteze – perfekcionizem, tekmovalnost, zunanji uspeh. "Mi smo zdaj že v drugi generaciji permisivne vzgoje, tisti, ki so prišli krhki in ranljivi, zdaj vzgajajo otroke, ki jih še bolj varujejo. To se ne sliši zelo optimistično in zato nam terapevtom ne bo zmanjkalo dela," je zaključila dr. Andreja Pšeničny.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.