Ginekologinja razkrije, kaj zares pomaga pri znakih perimenopavze

Prvi znaki perimenopavze

"Perimenopavza ni bolezen, ampak prehodno obdobje, ko hormoni še niso povsem ugasnili, a telo že govori po svoje," pojasnjuje prof. dr. Bojana Pinter, dr. med.

V tem času začnejo jajčniki postopoma popuščati v delovanju, zmanjšuje se tvorba estrogena in progesterona, pojavljajo se hormonska nihanja. "Prvi znak so spremembe menstruacijskega ciklusa – včasih močnejše ali neredne menstruacije. Če se močnejše menstruacije ponavljajo, je potrebno obiskati ginekologa in težave rešiti," dodaja sogovornica.

Spremembe se začnejo nekaj let pred menopavzo, običajno med 45. in 50. letom starosti. Povprečna starost zadnje menstruacije v Evropi je med 51. in 52. letom. Menopavza je zadnja menstruacija v življenju ženske, ki jo določimo za nazaj, potem ko ženska 12 zaporednih mesecev nima menstruacije.

Kaj boste slišali v tokratni epizodi?

• Kaj perimenopavza sploh je in kdaj se začne
• Kateri so prvi znaki hormonskih sprememb
• Kako prepoznati simptome, ki zahtevajo obisk ginekologa
• Kako si pomagati z zdravim življenjskim slogom
• Kaj dejansko deluje od naravnih pripravkov
• Kaj pomenijo telesu identični hormoni in kdaj jih predpišejo
• Zakaj hormonska terapija ni več tabu
• Kaj je genitourinarni sindrom in kako ga zdraviti
• Zakaj pogovor z ginekologom pomaga že pred prvimi težavami
• Kako s pravilnim pristopom ohraniti vitalnost in dobro počutje

Če podkast raje poslušate v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Telo nič več ne oprosti

Zmanjšanje hormonov vpliva na celoten organizem. Ženske v tem času opažajo vročinske oblive, nočno potenje, nespečnost, razdražljivost, glavobole, razbijanje srca, je naštela prof. Pinter in dodala, da se v tem obdobju pogosto spremeni tudi presnova. "Ženske se med 40. in 60. letom v povprečju zredijo za deset kilogramov. Tiste, ki so ves čas telesno dejavne in se zdravo prehranjujejo, pridobijo manj. Telo po štiridesetem letu ničesar več ne oprosti."

Visoka raven inzulina, ki jo povzročajo hormonske spremembe, vodi v začaran krog: večjo lakoto, zmanjšano razgradnjo maščob in postopno pridobivanje telesne teže.

"Inzulinsko rezistenco lahko zmanjšamo z zdravim življenjskim slogom: rednim gibanjem, urejeno prehrano, petimi obroki na dan, dovolj spanja in skrbjo zase," je svetovala ginekologinja.

Kaj pomaga in kaj ne

Veliko žensk posega po naravnih pripravkih, a ti niso vedno učinkoviti.

"Sojini pripravki, ki so priljubljeni v Evropi, pogosto ne učinkujejo, ker nimamo enakega črevesnega mikrobioma kot Azijke, ki sojo pretvorijo v aktivno snov ekvol," pojasnjuje prof. dr. Pinter. Ekvol je zanimiv zato, ker deluje podobno kot estrogen, le da je bistveno šibkejši.

V obdobju perimenopavze in menopavze, ko se raven estrogena v telesu zniža, lahko ekvol omili simptome, a ekvola Evropejke večinoma v prebavilih iz soje ne tvorijo.

Bolj učinkoviti so pripravki iz grozdnate svetlike, ki delujejo kot rastlinski hormoni pri blagih simptomih, vendar zahtevajo previdnost pri uživanju zaradi morebitnih težav z jetri. Pride lahko do blagih povišanj jetrnih encimov do resnejših vnetij jeter.

Pripravki iz hmelja delujejo na estrogenske receptorje, a še ni jasno, koliko učinkovin je varno zaužiti.

"Če so simptomi izrazitejši, je smiselno razmisliti o hormonski terapiji. Danes imamo na voljo telesu identične hormone – estrogene in progesteron – v oblikah, ki so varne in dokazano učinkovite," je poudarila sogovornica.

Estrogen se najpogosteje uporablja v obliki obližev ali gela, pri mlajših ženskah tudi v tabletah. Dodatek progesterona lahko pomaga pri spanju in zmanjšuje vročinske oblive.

Raziskave kažejo, je v zdravstvenem podkastu povedala prof. Pinter, da hormonska terapija zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni za približno 50 odstotkov, če se uvede v prvih desetih letih po menopavzi oziroma do 60. leta starosti.

Za ženske, ki hormonske terapije ne smejo jemati, obstajajo alternativna zdravila, kot so nekateri antidepresivi, ki pomagajo pri nespečnosti in razpoloženju.

"Ni prav, da se ta zdravila stigmatizira. Pomembno je, da ženska dobi pomoč, ki ji omogoči kvalitetno življenje," dodaja.

Tudi ženske imajo svoj sindrom

Po menopavzi se pri mnogih ženskah pojavi genitourinarni sindrom – spremembe na spolovilih in sečilih zaradi pomanjkanja estrogena.

"Sluznica postane tanjša, občutljiva, pojavijo se suhost, srbenje, boleči odnosi in pogosta vnetja. Na sečilih se kaže kot tiščanje na vodo, nočno prebujanje ali ponavljajoča se vnetja," je razložila prof. dr. Pinter.

Lokalna hormonska terapija lahko močno pomaga. "Pomembno je, da tudi zdravniki družinske medicine to prepoznajo in skupaj z ginekologi uvedejo ustrezno zdravljenje," je dodala.

Z znanjem in pogovorom do mirnega prehoda

Prof. dr. Bojana Pinter, dr. med. ženskam svetuje, naj se o spremembah pogovarjajo pravočasno: z ginekologom, prijateljicami, znotraj družine.

"Pomembno je vedeti, kaj pričakovati. Ena tretjina žensk ima hujše simptome, a veliko je odvisno od tega, v kakšnem stanju vstopimo v obdobje menopavze. Zdrav življenjski slog, opustitev kajenja in alkohola, gibanje in dovolj spanja so ključni," je povedala.

Perimenopavza ni konec ženskosti, je prehod. Čas, ko telo potrebuje več pozornosti, miru in nežnosti.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.