Mikrobiolog o največji grožnji sodobni medicini

O bakterijah, virusih, glivah in drugih mikroorganizmih, ki živijo v nas in na nas ter pomembno vplivajo na prebavo, imunski sistem, energijo in celotno razpoloženje, je spregovoril prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ko govorimo o mikrobih, jih pogosto povezujemo z boleznimi, epidemijami in nevarnostmi. A tak pogled je po besedah sogovornika preozek. Mikroorganizmi so mnogo širše in bolj raznoliko področje, večina pa za človeka ni škodljiva. "V resnici z mikrobi živimo ves čas. Gre za dinamično ravnovesje, v katerem nekateri ljudje zbolijo pogosteje, drugi redkeje," pojasnjuje prof. Petrovec.

Mikrobi in človek: sožitje, ne boj

V nobeni epidemiji v zgodovini se niso okužili ali umrli vsi ljudje. Človeštvo z mikrobi sobiva že od prazgodovine, razlike pa so posledica prirojenih in pridobljenih dejavnikov. Mikroorganizmi so prisotni povsod: na koži, v dihalih, prebavilih in drugih delih telesa in v večini primerov ne povzročajo težav. "Nekateri ljudje se bodo bolj pogosto okužili, mogoče zaradi prirojenih, tudi zaradi pridobljenih pomanjkljivosti, ampak v resnici mi z mikrobi ves čas živimo," je pojasnil tokratni gost.

Znani primer je bakterija MRSA, ki jo ima na koži približno petina ljudi, a brez posledic. Težave se lahko pojavijo šele ob oslabljenem imunskem sistemu ali ob drugih okužbah. Podobno velja za kandido, ki je pogosto prisotna v prebavilih in na koži, vendar bolezenske težave povzroča šele ob porušenem ravnovesju v telesu.

Dolga leta je veljalo, da je bakterij v telesu več desetkrat več kot lastnih celic, danes pa strokovnjaki ocenjujejo, da je razmerje približno ena proti ena. Največ mikroorganizmov je v črevesju, zlasti v debelem črevesu, kjer vladajo posebni pogoji brez kisika. Prav tam potekajo procesi, ki so ključni za presnovo in imunski odziv.

Če podkast raje poslušate v avdio obliki, lahko to storite spodaj:

Kaj boste slišali v tokratni epizodi

• kaj vse šteje med mikrobe in zakaj večina zanje ni škodljiva
• zakaj z mikrobi živimo v stalnem sožitju in ne v boju
• zakaj se v epidemijah nikoli ne okužijo vsi ljudje
• kje v telesu živi največ mikroorganizmov in zakaj prav v črevesju
• zakaj črevesje pogosto imenujemo "drugi možgani"
• kako prehrana vpliva na sestavo črevesne mikrobiote
• zakaj pretirana sterilnost ni dobra, zlasti pri otrocih
• kakšna je vloga mikrobiote pri porodu in carskem rezu
• zakaj je cepljenje nosečnic pomembno za zaščito novorojenčka
• zakaj je odpornost proti antibiotikom ena največjih groženj sodobne medicine
• kaj so bakteriofagi in zakaj vzbujajo zanimanje raziskovalcev

Črevesje kot "drugi možgani"

V zadnjih letih se vse več raziskav posveča povezavi med črevesno mikrobioto in delovanjem možganov. Bakterije v črevesju proizvajajo vitamine in različne spojine, razgrajujejo škodljive snovi in vplivajo na presnovke, ki prek krvi dosežejo tudi možgane.

"Sestava črevesne flore pomembno vpliva na delovanje možganov in pojav določenih bolezni ter motenj. To je razmeroma nov koncept," poudarja prof. Petrovec. Povezava med prehrano in mikrobioto je zato izjemno pomembna: mikroorganizme v telesu dobesedno "hranimo" s tem, kar jemo: "Znotraj nas je združba, ki med sabo komunicira, med njimi je celo tekmovanje."

Preveč sterilnosti ni rešitev

Čeprav osnovna higiena ostaja nujna, umivanje rok po stranišču ali pri pripravi hrane, sogovornik opozarja pred pretirano uporabo razkužil. "Včasih beremo opozorila, koliko bakterij je na naših telefonih. A čigave so te bakterije? Najverjetneje naše, s katerimi smo tako ali tako ves čas v stiku," pravi.

Pri otrocih pretirana zaščita pred mikrobi ni priporočljiva. Raziskave kažejo, da so otroci, ki so bili manj izpostavljeni mikroorganizmom, pogosteje razvili alergije. Bolj kot sterilnost so pomembni svež zrak, gibanje, uravnotežena prehrana in stik z naravnim okoljem.

Pomembno vlogo ima tudi način poroda. Otroci, rojeni po vaginalni poti, se že ob rojstvu srečajo z materino mikrobioto, medtem ko je porod s carskim rezom bolj sterilen. Čeprav so se pojavile ideje o umetni kolonizaciji novorojenčkov, strokovnjaki temu niso naklonjeni. "Naravi želimo pustiti, da opravi svoje," poudarja prof. Petrovec.

Največja grožnja sodobne medicine

Posebej ranljivo obdobje je prvih šest mesecev otrokovega življenja. Cepljenje nosečnic proti gripi, respiratornemu sincicijskemu virusu in oslovskemu kašlju omogoča, da se protitelesa prek posteljice prenesejo na plod. "To je najlepše darilo, ki ga mama lahko da otroku, še preden se rodi," poudarja sogovornik.

Ob tem opozarja na največjo globalno grožnjo sodobne medicine: odpornost proti antibiotikom. Slovenija ima dobro vzpostavljen sistem spremljanja antibiotične rezistence, vendar problem ostaja resen. Mednarodna potovanja, zlasti v okolja z manj nadzorovano rabo antibiotikov, povečujejo tveganje za vnos odpornih bakterij.

"To je skrb številka ena, da bi lahko prišli v stanje, ko antibiotiki ne bi več pomagali," opozarja prof. Petrovec. Ob tem se znanstveniki posvečajo tudi raziskavam bakteriofagov, virusov, ki napadajo bakterije, a so za človeka neškodljivi. Kljub obetom pa ostaja previdnost ključna, saj gre za vnašanje živih organizmov v človeško telo.

Spremljajte tedenske pogovore o zdravju

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1 ter na Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.