Podkast o zdravju: kardiologinja o najboljšem zdravilu na svetu

Kardiologinja dr. Katja Ažman Juvan, dr. med. je bila gostja našega prvega podkasta Zdravje z Alenko Kesar, ki ga boste poslej vsako nedeljo lahko spremljali na N1.

Profesionalno se posveča proučevanju vpliva športa na srce in je kot zdravnica skrbela tudi za naše športnike na olimpijskih igrah.

"Vsako gibanje je boljše kot nič," poudarja kardiologinja v polurnem podkastu in polaga na srce, da je gibanje univerzalno zdravilo, eno najboljših, kar jih imamo.

10.000 korakov ... in tenis

Številka 10.000 korakov je nastala kot marketinški koncept pedometra v času olimpijskih iger v Tokiu v 60. letih, šele pozneje so jo raziskave začele preverjati, je povedala naša sogovornica.

Sporočilo današnjih podatkov je preprosto: več je bolje, a 8.000 ni nič manj vrednih – pomembno je, da hodimo in se gibamo redno.

"Več korakov, ki jih naredimo, več koristi zdravju naredimo," je pojasnila kardiologinja in dodala, da so raziskave pokazale, da je najbolj popoln šport tenis.

"Ta poleg samega gibanja, ki ima obliko intervalne vadbe, pozitivno vpliva tudi na kognitivne sposobnosti in ima tudi socialno komponento, ki se je izkazala za zelo pomembno."

Če želite poslušati samo avdio format, lahko to storite spodaj:

Vadba na recept

Minimalna priporočila glede obsega in intenzivnosti gibanja so jasna, 150–300 minut zmerne telesne dejavnosti na teden ali 75–150 minut intenzivne, poudarja kardiologinja in dodaja, da praviloma ni slabše, če je gibanja več, medtem ko zgornje meje zdravniki ne poznajo.

Pomembna je kombinacija aerobne vadbe (tek, hoja, kolesarstvo) in vadbe za moč: "Sploh po petdesetem letu, ko nam mišična masa upada, je priporočljivo, pravzaprav ključno, da dvakrat tedensko vključimo tudi vaje za moč."

Vadba je odsvetovana le v redkih primerih; sicer je priporočljiva tudi za bolnike, saj individualno prilagojena pozitivno vpliva na potek bolezni in prognozo, to je pristop, ki ga zagovarjamo, pojasnjuje dr. Ažman Juvan in ga imenujejo "vadba na recept".

"To pomeni, da bi lahko telesno vadbo dejansko predpisovali kot zdravilo in to eno najboljših, kar jih imamo," dodaja. Takšen koncept potrebuje ustrezno infrastrukturo in dovolj kadra, o njem pa resno razmišljamo, pravi.

Tehnični pregledi tudi zase

Po 40. letu se na žilnih stenah začnejo postopno nabirati obloge, tveganje za aterosklerozo pa povečajo dejavniki, kot so kajenje, zvišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen, prekomerna telesna teža ter družinska obremenjenost z zgodnjo srčno-žilno boleznijo.

"Preden se lotite programa vadbe, je smiselno oceniti te dejavnike in, zlasti po daljšem obdobju neaktivnosti, ali ob kakršnihkoli simptomih, opraviti osnovni pregled pri zdravniku," svetuje strokovnjakinja dr. Ažman Juvan.

"Z vadbo začnite postopno in jo razumno stopnjujte. Pogosto uporabim to primerjavo: če avto redno vozimo na tehnični pregled, kdaj peljimo tudi sebe, da preverimo, ali je vse v redu.”

Pretiravanje s športom

Kaj pa, ko s športom pretiravamo? Nekateri vedenjski vzorci k zdravju ne prispevajo – v ospredju so pogosto drugi motivi, denimo dokazovanje, da zmoreš in da si "še vedno mlad."

"Zasvojenost s športom ni tako nedolžna," opozarja kardiologinja in dodaja, da ni redko, da rekreativni športniki po vloženem času in energiji presegajo profesionalce, kar pa je skrb vzbujajoče in nevarno za zdravje.

Najvarnejša je zmerna pot: uravnotežen obseg in intenzivnost ter primerne okoliščine vadbe. Telo potrebuje tudi počitek ter regeneracijo in s starostjo se ta čas podaljšuje.

Ko gorijo alarmi

Opozorilni znaki, da z našim srcem morda ni vse v redu, so: neobičajno hitra zadihanost pri majhnem naporu, izrazita utrujenost, ki je nesorazmerna z vloženim naporom, bolečina ali tiščanje v prsih med vadbo, omotica ali vrtoglavica, celo kratkotrajna izguba zavesti ter občutek nerednega ali prehitrega srčnega utripa, je v prvem zdravstvenem podkastu opozorila kardiologinja dr. Katja Ažman Juvan, dr. med. iz UKC Ljubljana.

“Če se kateri od teh znakov pojavi, prenehajte z vadbo in se posvetujte s svojim zdravnikom, da razčistita, kaj se s srcem dogaja."

Kardiologinja je v podkastu predstavila priporočila za zdravje po 40. letu, izrazila svoje mnenje o vrhunskem športu ter osvetlila, koliko se Slovenci gibamo v primerjavi s svetom, pri mladih so številke skrb vzbujajoče slabe.