Menu Item
Pred nedavnim je United Media z agencije za varstvo konkurence prejela obvestilo, da je postopek zaradi Sportkluba ustavljen. To ne bi bilo nič posebnega, še najmanj pa novica, če ne bi tudi ta primer odslikaval žalostne realnosti o nerazumno dolgih postopkih, ki jih niti s težavo ne bi mogli dati v kategorijo hitrega in učinkovitega delovanja državnih institucij. Postopka, bila sta dva, sta namreč trajala skoraj deset let.
Že ničkolikokrat smo slišali, da je hitro in učinkovito delovanje državnih agencij in drugih državnih organov eden ključnih pogojev za zagotavljanje zdravega in konkurenčnega okolja, ki spodbuja rast in ne duši razvoja. Tudi ko gre za medije, saj lahko “medijske storitve in medijske vsebine vplivajo tudi na družbene procese in na demokracijo”, že nekaj časa vztrajno in konsistentno opozarja prof. dr. Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede.
In jasno pove: “Deset let vsekakor ni razumen rok.”
Za kaj gre?
Pred nedavnim je United Media, del katere je tudi N1, z agencije za varstvo konkurence (AVK) prejela obvestilo, da je postopek zaradi Sportkluba ustavljen. To ne bi bilo nič posebnega, še najmanj pa novica, če ne bi tudi ta primer odslikaval žalostne realnosti o nerazumno dolgih postopkih, ki jih niti s težavo ne bi mogli dati v kategorijo hitrega in učinkovitega delovanja državnih institucij. Postopka, bila sta dva, sta namreč trajala skoraj desetletje.
A gremo po vrsti. Skupina United je na slovenski trg vstopila leta 2009 z nakupom Telemacha. Nekaj let kasneje je njena medijska družba, United Media, ki je danes ena največjih medijskih skupin v jugovzhodni Evropi, prevzela IKO Balkan, romunskega izdajatelja športnih televizijskih kanalov Sportklub. Koncentracijo so AVK priglasili 14 mesecev kasneje. Čeprav je bil ta prevzem relativno majhen, IKO Balkan je imel namreč le dober milijon letnih prihodkov, se je za United Medio takrat začela nerazumno dolga in zapletena bitka.
Postopek priglasitve koncentracije se je vmes preselil celo na sodišče, še pred tem so pritisk nad skupino izvajali slovenski operaterji, kar je leta 2015 “spodbudilo” AVK, da po uradni dolžnosti sproži še en postopek, in sicer postopek ugotavljanja prevladujočega položaja, ki je bil pisan na kožo konkurenčnim operaterjem.
“Operaterjem smo namreč ponudili športne kanale Sportklub. Vsi so jih želeli imeti v svoji programski shemi, saj gre za atraktivne TV-vsebine. A operaterji so zaradi lastnih protikonkurenčnih interesov začeli trditi, da bi prevzem izdajatelja športnih programov pomenil nekonkurenčno prednost za Telemach, pri čemer so kot ključno težavo izpostavljali ceno za programe Sportkluba,” pravijo pri United Medii.
Postopek ugotavljanja prevladujočega položaja se je vlekel vse do januarja letos, ko ga je AVK po dolgih osmih letih ustavila sama. Če prištejemo še postopek priglasitve koncentracije, pa je vse skupaj, kot že rečeno, trajalo skoraj deset let.
Da je bil postopek dolg, priznava tudi AVK, a dodaja, da je bil delno povezan s postopkom presoje skladnosti koncentracije: “Tako imenovani antitrust postopki se pred agencijo vodijo izključno po uradni dolžnosti in so praviloma zelo kompleksni in obsežni, kar posledično pomeni, da trajajo dalj časa.”
“Paralizacija podjetja”
Leta 2018 je agencija United Medii prevzem dejavnosti izdajanja Sportkluba celo prepovedala in skupini naročila, naj športne programe Sportklub v Sloveniji izloči iz svojega poslovnega portfelja ter jih preneha voditi. Določila je tudi šestmesečni rok, v katerem naj United Media dejavnost izdajanja program Sportkluba v Sloveniji odproda.
United Media se je obrnila na upravno in vrhovno sodišče ter tam dosegla prvo zmago. Sodišče je najprej začasno zaustavilo učinkovanje odločbe o prepovedi in nato leta 2020 zadevo agenciji vrnilo v ponovno odločanje zaradi neutemeljenosti odločbe. Ob tem ji je naložilo še odpravo postopkovnih napak. Ta postopek se je nato zaključil leta 2021, kar osem let po začetku, ko je AVK koncentracijo vendarle odobrila.
United Media opozarja, da tako dolg postopek, v okviru katerega v skrajni konsekvenci grozi tudi večmilijonska kazen, nerazumno dolgo ovira in celo paralizira delovanje družbe in da lahko tveganje večmilijonske kazni, ki leta visi v zraku, odganja tudi potencialne strateške partnerje.
AVK, ki jo vodi Andrej Matvoz, pojasnjuje, da podjetja in tudi javnost “pogosto podcenjujejo vlogo varstva konkurence, ki jo izvajajo nacionalni regulatorji, vpliva koncentracij na trg in posledično kompleksnosti presoj. Ko agencija prejme vso popolno dokumentacijo in ugotovi, da je koncentracija podrejena zakonu, začne opredeljevanje upoštevnih trgov, na katere bo imela koncentracija vpliv. Teh trgov je v primeru kompleksne mreže podjetij in dejavnosti, vključenih v koncentracijo, lahko zelo veliko, to pa lahko vodi tudi v obsežno število upoštevnih trgov, za katere agencija meni, da bi koncentracija lahko imela vpliv,” razlagajo.
Opredelitvi upoštevnega trga sledi presoja, nadaljujejo pri AVK, ta pa je po njihovih besedah lahko še kompleksnejša. “Če agencija zazna, da bi lahko koncentracija vodila v zmanjšanje konkurence na trgu, lahko uvede še postopek podrobnejše presoje koncentracije,” dodajajo.
Zgodilo se je natančno to, kar je United Media ves čas trdila, da se lahko zgodi
A dejstvo je, da se je na koncu izkazalo natančno to, kar je United Media vsa ta leta zaman trdila, da se lahko zgodi. Kljub temu da so ves čas poudarjali, da trg športnih TV-programov ni omejen in da lahko nanj kadarkoli vstopi kdorkoli, je AVK postopek ugotavljanja prevladujočega položaja ustavila šele, ko se je na trgu pojavil nov ponudnik.
To priznava tudi agencija: “Razmere so se na trgu spremenile šele v času ponovnega odločanja v primeru predmetne koncentracije, tako da sta se presoji izvajali v različnih tržnih razmerah. Dejstvo vstopa novega konkurenta na trg pa je agencija upoštevala tudi v sklepu o ustavitvi postopka domnevne zlorabe prevladujočega podjetja na trgu.”
Ta konkurent je Arena Sport, projekt srbskega državnega Telekoma, ki je šel celo tako daleč, da je za pravice za prenos tekem prve angleške nogometne lige odštel več kot desetkrat več, kot je za te iste pravice plačeval Sportklub. Zanje so plačali neverjetnih sto milijonov evrov za sezono oziroma za 600 milijonov za šest sezon, čeprav denimo v Nemčiji, Avstriji in v Švici za te iste pravice odštejejo zgolj okoli 25 milijonov evrov na sezono.
Nobenega dvoma ni, da je bil ta vrtoglavo drag nakup politično motiviran. Cilj te “operacije” pa ljudi odvrniti od spremljanja medijev United Medie, ki so v Srbiji med redkimi neodvisnimi mediji, na katere srbski predsednik Aleksandar Vučić nima vpliva.
V Sloveniji je medtem Arena Sport v ponudbi vseh Telemachu konkurenčnih operaterjev. Kljub resnim skrbem o njihovem morebitnem usklajenem delovanju, ko gre za uvrščanje športnih TV-programov v programske sheme, pa za zdaj ni informacij, ki bi potrjevale, da agencija za varstvo konkurence preverja tudi to.
Niz dolgih postopkov in odganjanje investitorjev
AVK v svoj zagovor o predolgih postopkih navaja, da je bil lani povprečen čas izdaje njihovih odločb od priglasitve le sto koledarskih dni. A primer United Medie ni edini, v katerem so to številko občutno presegli.
Mednje sodi tudi še zelo svež primer prevzem Nove KBM. Madžarska skupina OTP je pogodbo o nakupu stoodstotnega deleža mariborske banke podpisala konec maja 2021, dva meseca kasneje pa pri AVK priglasila koncentracijo.
Varuh konkurence je odločitev o odobritvi prevzema NKBM sporočil februarja letos, več kot leto in pol po podpisu pogodbe, kar je po informacijah N1 močno začudilo tako prejšnje kot sedanje tuje lastnike Nove KBM.
Da je imel AVK v zadnjem desetletju že niz dolgotrajnih primerov na medijskem področju, opozarja tudi dr. Marko Milosavljević, ki spomni na “podobno problematičen primer neodzivnosti in netransparentnosti” potencialnega prevzema medijske družbe Pro Plus.
Ta izdaja več televizijskih programov, med njimi Pop Tv in Kanal A. Tudi v tem primeru se je v središču dogajanja znašla United Media oziroma takratna večinska lastnica skupine United, ameriška finančna skupina KKR. “Ko je ta pred približno petimi leti želela prevzeti družbo Pro Plus, se je postopek na AVK vlekel približno leto in pol, AVK pa v vsem tem času ni izdala nobene odločbe. Izdala je samo stališče, za katero menim, da ni bilo niti preliminarno mnenje. Kadarkoli so akterji karkoli povprašali na AVK v zvezi s tem primerom, so dobili odgovor, da postopek še poteka,” pojasnjuje Milosavljević.
Končalo se je tako, da je ameriški KKR preprosto obupal in odstopil od namere za nakup Pro Plusa. “Agencija pa si je tako oprala roke, rekli so, da to ni več njihov problem, saj da si je potencialni kupec premislil,” pojasnjuje Milosavljević in poudarja, da so se Sloveniji z odhodom KKR, sicer enega največjih finančnih skladov v ZDA in Zahodni Evropi, zaprla vrata tudi za morebitne prihodnje investicije.
“Ko zapreš vrata tako velikemu tujemu investitorju, kot je bil KKR, ni pričakovati, da se bo ta v Slovenijo še vrnil. Prav tako je to slab signal tudi drugim potencialnim velikim tujim vlagateljem,” dodaja.
“Ker ni sankcij, delujejo, kot delujejo”
Kljub kritikam so na AVK prepričani, da bi bil slovenski varuh konkurence, ob primerjavi povprečne finančne in kadrovske zmožnosti, “zelo verjetno med najučinkovitejšimi varuhi konkurence v EU v postopkih presoje koncentracij”.
Takšna primerjava je sicer zaradi različnih pravnih osnov med državami in tudi v primerjavi z Evropsko komisijo skorajda nemogoča zaradi tako imenovanega prednotifikacijskega postopka, ki ga pri nas ni in ki ne šteje v čas vodenja postopka. “V tem času namreč organ in priglasitelj uskladita vse potrebne podatke in informacije, potrebne za izvedbo presoje, kar lahko traja več mesecev ali celo leto,” razlagajo. Prav tako imajo tuji regulatorji možnost uporabe instrumenta “stop the clock”. Uporabijo ga, če priglasitelj ne zagotovi zahtevanih informacij v ustrezni kakovosti in roku.
O praktično nemogoči mednarodni primerjavi regulatorjev pričajo še ekonomski pogoji za priglasitev koncentracij, ki se med državami razlikujejo, so prepričani na AVK: “V nekaterih državah so ti pogoji nizki, tako da presodijo več, a tudi ‘preprostejših’ koncentracij, kar tudi vpliva na izračun povprečnega časa postopka.” Slovenija do sprejetja zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki je v uporabi od januarja letos, ni imela te možnosti, zdaj pa na AVK pričakujejo, da bo ta zakon pozitivno vplival na povprečen čas reševanja zadev.
A profesor Marko Milosavljević opozarja, da je varstvo konkurence, ko gre za medijski trg, “še bolj pomembno, saj lahko medijske storitve in medijske vsebine vplivajo tudi na družbene procese in na demokracijo.” Ob tem opozarja tudi na odgovornost do javnosti, na preglednost in učinkovitost.
“Postopki morajo biti hitri in sprejeti v razumnem roku. Deset let vsekakor ni razumen rok. Tudi štiri leta – kolikor že traja prijava zaradi domnevnega dogovarjanja na področju tiskanih medijev – ni razumen rok. A ker za to ni nobenih sankcij, lahko delujejo, kot delujejo. Podobno velja za inšpektorat za medije. Pred leti je bilo iz njihovega letnega poročila razvidno, da je inšpektorat v celem letu obravnaval pet primerov. To pomeni, da so en primer obravnavali dva meseca in pol, pri čemer je jasno, da imamo v Sloveniji bistveno več primerov, ki bi terjali pozornost inšpektorata. Že zgolj na področju prikritega oglaševanja jih je več kot pet na leto. Ti mehanizmi so neučinkoviti in prepočasni, hkrati pa institucije funkcionirajo v okosteneli ureditvi, ki jim to omogoča. In če sistem omogoča počasnost, se ta tudi zgodi,” zaključuje Milosavljević.
* N1 Slovenija in Sportklub Slovenija sta del United Medie, ki je v lasti skupine United, del katere je tudi Telemach.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
