Menu Item
Evropsko sodišče za človekove pravice je delno pritrdilo pritožbi nekdanjega šefa Istrabenza Igorja Bavčarja, da je nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič z izjavo, da bodo, če bo Bavčarjev primer zastaral, letele glave, prekršil načelo domneve nedolžnosti in s tem šesti člen konvencije o človekovih pravicah. Bavčarju, ki je zahteval skoraj 1,4 milijona evrov 'odškodnine', mora država plačati 16 tisoč evrov.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pritožbo Igorja Bavčarja obravnavalo od aprila 2020, nanaša pa se na dogajanje v zadevi Istrabenz, v kateri je bil obsojen na pet let zapora.
Bavčar je v pritožbi trdil, da mu je minister za pravosodje Goran Klemenčič z izjavo, da bodo v primeru zastaranja primera padale glave v pravosodju, podano 27. septembra 2016 na POP TV, kršil pravico do poštenega sojenja ter domnevo nedolžnosti iz prvega in drugega odstavka 6. člena konvencije o človekovih pravicah.
V pritožbi je omenil tudi izjavo nekdanjega premierja Mira Cerarja, ki je ob zakonskem zaostrovanju pogojev za odlog zaporne kazni dejal, da vlada s tem “preprečuje, da bi igrali košarko nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen”.
Iz Klemenčičeve izjave naj bi – tako Bavčar v pritožbi – izhajalo, da minister šteje, da je Bavčar kriv za kaznivo dejanje, za katero v tistem času še ni bil pravnomočno obsojen, oziroma da je z zadevno izjavo izvajal nedovoljen pritisk (grožnje s tem, da bodo sankcionirani z izgubo sodniške funkcije) na sodnike v senatu višjega sodišča. Z vsem tem naj bi mu bila kršena pravica do spoštovanja in upoštevanja načela domneve nedolžnosti ter s tem povezane pravice do poštenega, neodvisnega in nepristranskega sojenja, ki so varovane po prvem in drugem odstavku 6. člena konvencije.
Bavčar se je pritožil tudi zaradi suma kršitve 7. člena konvencije, v skladu s katerim ni kazni brez zakona, ki bi neko ravnanje v času storitve opredeljeval kot kaznivo. Bil je namreč mnenja, da kaznivega dejanja pranja denarja v času, ko je očitano dejanje storil, ni bilo mogoče izvršiti z eventualnim naklepom.
Bavčar je po navedbah državnega odvetništva, ki v postopku pred ESČP zastopa državo, vložil “zahtevek za pravično zadoščenje”, s katerim je zahteval plačilo nepremoženjske škode v višini 420 tisoč evrov, plačilo premoženjske škode v višini 913 tisoč evrov, plačilo stroškov postopka v višini 29 tisoč evrov. Skupno torej 1,36 milijona evrov.
ESČP: Pravosodni minister bi moral vedeti
Sodišče je v današnji razsodbi zapisalo, da bi “visoki uradniki, zlasti pravosodni minister, morali razumeti, da so dolžni spoštovati načelo domneve nedolžnosti”. Tudi Cerarjevo izjavo je sodišče označilo kot potrditev Bavčarjeve krivde v času, ko pravnomočne sodbe še ni bilo.
Glede vpliva teh izjav na postopke pred slovenskimi sodišči je sodišče ugotovilo, da je bil Bavčar v času relevantnih izjav v tej zadevi že obsojen, a je bila izvršitev njegove kazni odložena.
“Skupni učinek teh izjav je lahko škodoval višjemu sodišču, ki je odločalo v zadevi,” menijo na ESČP, kjer so ugotovili, da je bila s tem Bavčarju kršena domneva nedolžnosti in drugi odstavek 6. člena konvencije o človekovih pravicah.
ESČP pa ni ugotovilo kršitve 7. člena konvencije.
Senat je odločil, da mora Slovenija Bavčarju plačati 10 tisoč evrov nepremoženjske škode in šest tisoč evrov stroškov postopka. Iz sodbe sicer izhaja, da lahko Bavčar povračilo premoženjske škode terja pred nacionalnim sodiščem.
Celotna sodba ESČP je objavljena tukaj.
Nekdanji Bavčarjev odvetnik se je izločil, v senatu Vasilka Sancin
Slovenski sodnik na ESČP je Marko Bošnjak, nekdanji odvetnik v pisarni Čeferin, ki pa se je v tej zadevi moral izločiti, saj je pred odhodom v Strasbourg zastopal Bavčarja.
Ker Slovenija potem ni imela svojega nacionalnega sodnika, je vlada v sedemčlanski senat kot tako imenovano ad hoc sodnico imenovala Vasilko Sancin.
Zaradi zdravstvenih težav prelagal odhod v zapor
Spomnimo, da sta bila Bavčar in Boško Šrot, nekdanja šefa Istrabenza in Pivovarne Laško, leta 2013 prvič obsojena na zaporne kazni – prvemu je sodišče prisodilo sedem let za zapahi, drugemu pa pet let in pol. Šrota so leto dni pozneje obsodili še zaradi zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško, skupno mu je sodišče izreklo skoraj deset let kazni zapora.
Razlog za obsodbo v zadevi Istrabenz je bil, da naj bi omenjena vplivna menedžerja skupaj z bratoma Nastjo in Kristjanom Sušinskim, ki je bil tedaj svetovalec Istrabenzu, v verigi transakcij s 7,3-odstotnim deležem družbe Istrabenz, na začetku katere je bila Pivovarna Laško, oprala 24,3 milijona evrov. Večino tega denarja je podjetje Microtrust, ki ga je vodil Nastja Sušinski, nakazalo na Bavčarjev osebni račun.
Sodba je pravnomočna postala leta 2014. Brata Sušinski sta šla v zapor, tam se je oktobra 2014 zglasil tudi Šrot, Bavčar pa je zahteval odlog zaporne kazni. Skliceval se je na zdravstvene težave. V dneh, ko bi moral v zapor, so ga v zasebni kliniki Medicor Metke Zorc v Izoli operirali na srcu.
Posnetek s košarke razburil javnost – in politiko
Le nekaj mesecev za tem je POP TV objavil posnetke, kako Bavčar igra košarko. Minister za pravosodje Klemenčič je takrat v oddaji izrekel besede, ki jih zdaj obravnava ESČP.
Dejal je, da bo “storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave”, če bo ta primer zastaral, saj gre “za eno pomembnih tranzicijskih zgodb v zgodovini Republike Slovenije”.
Takratni premier Miro Cerar je ob zakonskem zaostrovanju pogojev za odlog zaporne kazni dejal, da vlada s tem “preprečuje, da bi igrali košarko nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen”.
Bavčar v zapor
Junija 2015 je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo za Bavčarja in Kristjana Sušinskega, ne pa tudi za Nastjo Sušinskega in Šrota, ki sta se prav tako pritožila. Sodišče je odločilo, da okrožno in višje sodišče nista dokazala, da je način, kako so obsojenci ravnali z denarjem, res pranje denarja.
V ponovljenem sojenju je bil Bavčar obsojen na pet let zapora, sodba je pravnomočna postala maja 2017. 18. septembra 2017 je Bavčar le prišel v zapor na Dobu, na prestajanje kazni.
A postopki so tekli dalje, njegov zagovornik se je pritožil na ESČP, ki naj bi danes torej razsodilo, ali so bile Bavčarju v sodnem postopku kratene človekove pravice. Omenimo, da se je na ESČP obrnil tudi Šrot, a je bila pritožba zavrnjena.
Pogojno izpuščen
Bavčar je bil po poročanju medijev že leto dni po prihodu v zaporu deležen ugodnosti v obliki izpustov čez vikend. Aprila 2020, malo po razglasitvi epidemije covida-19, je bil skupaj s Šrotom med 130 zaporniki, ki jim je vlada Janeza Janše zaradi tveganja za okužbo prekinila prestajanje kazni.
Lani pa je Večer poročal, da so Bavčarja po dobrih štirih letih predčasno izpustili. Prestal je namreč več kot 80 odstotkov zaporne kazni, v zaporu pa se je očitno obnašal zgledno in tako dobil zeleno luč komisije za pogojni odpust na ministrstvu za pravosodje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje