Menu Item
Čeprav slovenski plinski trgovec Geoplin nima več neposredne pogodbe z ruskim Gazpromom, to ne pomeni, da v Slovenijo ne priteka ruski plin. Slovenski trgovci namreč več kot polovico plina uvozijo iz avstrijskih plinskih vozlišč, predvsem Baumgartna, tam pa se še vedno pretaka veliko ruskega plina. Evropska komisija je nedavno Avstrijo opozorila na tvegano odvisnost od ruskih dobav.
Premier Robert Golob prihodnji teden potuje na svoj prvi uradni obisk v Avstrijo, ena od tem pogovorov z avstrijskimi politiki pa bo energetika, najverjetneje bo beseda tekla tudi okoli plinske oskrbe.
Potem ko nam je lani Gazprom drastično zmanjšal dobave, je Geoplin sklenil pogodbo z alžirskim Sonatrachom, ki nam od januarja prek Italije dobavlja približno tretjino plina, ki ga potrebujemo. Trgovec se po naših informacijah prijavlja tudi na razpise za utekočinjeni zemeljski plin s terminalov v italijanskem Rovigu in na Krku. A plinovodna povezava z Avstrijo, ki mejo prečka pri Šentilju, ostaja ključna, saj od tu k nam še vedno priteče večina plina.
Obnovljene dobave iz Rusije
V Avstriji pa še vedno zelo močno vlogo igra ruski plin. Euractiv je že februarja pisal, da je Avstrija "zdrsnila nazaj v odvisnost od ruskega plina". Ta je pred začetkom vojne predstavljal okoli 80 odstotkov vsega plina, ki je pritekel v državo. Lani poleti so nato avstrijski politiki poročali, da se je delež zmanjšal pod 50 odstotkov. Decembra, ko so potrebe po plinu velike, pa se je delež nato spet dvignil na 71 odstotkov. Zadnji podatek je na voljo za april, ko je bil delež 64-odstoten.
Lani je Gazprom avstrijskemu trgovcu OMV zmanjševal dobavljene količine, padle so na vsega 30 odstotkov pogodbenih vrednosti. A letos februarja je šef OMV Alfred Stern za industriemagazin.at dejal, da Gazprom spet v celoti izpolnjuje obveznosti. Tudi podatki na portalu bruseljskega ekonomskega inštituta Bruegel kažejo, da so dobave plina iz Rusije prek Ukrajine trenutno na približno enakem nivoju kot junija lani.
Evropska komisija je v nedavno objavljenem semestru (naboru priporočil za proračunsko in reformno ukrepanje) Avstrijo opozorila, da premalo vlaga v diverzifikacijo plinskih dobav in zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in da trenutna prizadevanja ne zagotavljajo varnosti oskrbe v primeru nadaljnjih geopolitičnih trenj.
Avstrijska vlada ves čas poudarja, da dela vse, kar lahko, da bi zmanjšala odvisnost, a da hitreje ne gre. Zastavila si je cilj, da bo prekinila ruske dobave, a šele do leta 2027. Tuji mediji so ob tem navajali primer Nemčije, ki je pred vojno od Rusov kupovala 55 odstotkov plina, dobro leto dni po začetku vojne pa ga ne kupuje več.
Poreklo EU
Naš plinski trgovec Geoplin je novembra lani, po petih mesecih zmanjševanja dobav, Gazpromu poslal škodni zahtevek. Decembra pa je Petrol na skupščini sporočil, da Gazprom Geoplinu ne dobavlja več plina. Še lani nam je ruski dobavitelj po oceni Geoplina zagotovil polovico porabljenih količin, letos pa nič več. To pa ne pomeni, da ruski plin v Slovenijo ne priteka več.
Za zdaj še začasni podatki statističnega urada o uvozu kažejo, da je lani Slovenija iz Rusije uvozila 42 odstotkov plina, 28 odstotkov pa iz Avstrije. V prvih treh mesecih letos pa je avstrijski delež zrasel na 48 odstotkov, medtem ko je delež ruskega porekla le še štiriodstoten. Letos dodatnih 27 odstotkov predstavlja Italija, kar lahko pripišemo dobavam alžirskega Sonatracha.
Ta podatek torej kaže, da se je delež ruskega plina močno zmanjšal, ni pa znano, kaj je pravi izvor 'avstrijskih' količin. Da je tudi v tem deležu veliko ruskega plina, je lani v svojem letnem poročilu za leto 2021 zapisala Agencija RS za energijo. "Slovenski trgovci oziroma dobavitelji veliko večino zemeljskega plina res kupijo na plinskem vozlišču v Avstriji, vendar je znano, da na tem vozlišču prevladuje plin, ki je tja prispel iz Rusije."
V Geoplinu, ki v Slovenijo uvozi več kot dve tretjini plina, na vprašanje, ali kupujejo tudi ruski plin oziroma ali so pri nabavah pozorni na poreklo in se mu morda izognejo, odgovarjajo, da na avstrijsko borzo prihaja plin z različnih koncev, pri čemer pri nakupu plina na borzi vir ni znan. "Če se posli sklepajo z evropskimi dobavitelji zemeljskega plina na virtualnih trgovalnih točkah ali na borzi, je ta plin bil že predhodno uvožen v Evropsko unijo (EU) in ima izvor EU. Evidence o izvoru takega plina ne obstajajo, tako da nad tem nimamo niti pregleda niti vpliva na to," so nam pojasnili in dodali še, da je v bilateralnih poslih opredelitev do izvora plina vselej odgovornost prodajalca.
Ali in koliko plina danes še kupujemo iz Rusije, tako vsaj po javno dostopnih podatkih ni znano.
V Geoplinu ob tem povedo, da si prizadevajo za zagotovitev razpršenega portfelja virov zemeljskega plina. Morebitna prekinitev ruskih dobav jih ne skrbi. "Ocenjujemo, da resnih motenj v delovanju evropskega trga zemeljskega plina ne bo. Poročila z evropskih trgov zemeljskega plina trenutno kažejo, da bomo nemoteno dobavo zemeljskega plina odjemalcem lahko zagotavljali tudi v prihodnje."
Tržni delež ruskega plina v celotni Evropski uniji je manjši od desetih odstotkov. Da gre vseeno za pomembne količine, ki se jim očitno za zdaj ne moremo odpovedati, pa nakazuje razprava okrog enajstega paketa sankcij proti Rusiji. Ukrajina EU poziva, naj vključi tudi prepoved plinovodnih dobav iz Rusije, a po poročanju Politica med evropskimi državami za to ni podpore.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje