Na nizozemskem plinskem vozlišču TTF, ki je referenčno za ceno plina v Evropi, se je plin danes podražil za 11 odstotkov, v zadnjem mesecu pa za približno tretjino. Kaj so razlogi za zadnjo rast cen plina?
Na nizozemskem plinskem vozlišču TTF (Title Transfer Facility), ki pomeni referenčno ceno plina v Evropi, je treba za megavatno uro zemeljskega plina z enomesečnim dobavnim rokom odšteti okrog 49 evrov. V današnjem trgovanju se je plin podražil za 11 odstotkov, v zadnjem mesecu pa za približno tretjino.
Eden od razlogov za podražitev zemeljskega so najnovejše napetosti na Bližnjem vzhodu. Zaradi nestabilne varnostne situacije je namreč Izrael ustavil proizvodnjo zemeljskega plina na polju Tamar v Sredozemskem morju, s katerim upravlja ameriška energetska multinacionalka Chevron. Plinska ploščad je znotraj dosega raket iz Gaze.
Pošiljke tega v Egipt, kjer se plin pretvori v utekočinjeno obliko (LNG) za transport, je po spopadih upadel za 20 odstotkov, piše Bloomberg. S tem je ogrožena tudi dobava LNG v Evropo, ki od lani izpad ruskega uvoza nadomešča z uvozom LNG z globalnih trgov, predvsem iz ZDA.
Cena zemeljskega plina z enomesečnim dobavnim rokom na borzi TTF (v EUR/MWh):
Izpadi doma in po svetu
Chevron ima zaradi stavke zaposlenih težave tudi s proizvodnjo in izvozom v Avstraliji, kjer upravlja s poljema Gorgon in Wheatstone. Ti pomenita okrog šest odstotkov svetovne dobave zemeljskega plina.
Zaposleni v obratih so kljub nedavno doseženem načelnem dogovoru v stavkovnih pogajanjih v ponedeljek znova zagrozili s stavko. Chevron je za razrešitev spora zaprosil Komisijo za pravično delo (Fair Work Commission), poroča Reuters.
Zgodaj v nedeljo je prišlo še do puščanja na podvodnem plinovodu med Finsko in Estonijo, preiskovalci pa primer obravnavajo ob predpostavki, da je šlo za namerno dejanje sabotaže, še piše Bloomberg.
Občutljivost javnosti na cene plina je še posebej velika od lanskega poletja, ko je zaradi prekinitev v dobavi prek ruskih plinovodov tečaj presegel 300 evrov na megavatno uro.
Globalno povpraševanje bo še naraščalo
Medtem pa je Mednarodna agencija za energijo (IEA) danes objavila srednjeročno napoved dogajanj na trgu zemeljskega plina (Medium-Term Gas Report 2023).
Čeprav se je povpraševanje v zadnjih dveh letih zmanjšalo, bo v prihodnjih letih znova raslo, se bo pa rast do leta 2026 umirila, napoveduje IEA. Svetovno povpraševanje po plinu bo med letoma 2022 in 2026 naraslo v povprečju za 1,6 odstotka na letni ravni, kar je manj od 2,5 odstotka, kot je znašalo povprečje med letoma 2017 in 2021.
Rast se umirja zaradi manjšega povpraševanja na razvitih trgih Evrope, ZDA in pacifiške Azije. Rast pa poganjajo države v razvoju, predvsem Kitajska. Ta bo v prihodnjih letih prispevala približno polovico k rasti povpraševanja, še piše v poročilu.
Poraba tega energenta bo po njenih napovedih vrh dosegla do konca tega desetletja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje