Menu Item
Gospodarska združenja so pred obravnavo zakona o pomočeh gospodarstvu zaradi visokih cen energentov poudarjala, da subvencije ne bodo dovolj in da bodo energenti, predvsem elektrika, prihodnje leto predragi. Vlada je napovedovala cene med 150 in 250 evri na megavatno uro, a kot zdaj kaže, bodo cene precej višje, s tem pa tudi večkratnik cen, kot jih plačujejo konkurenti v tujini, pravijo. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, napoveduje "eksplozijo maloprodajnih cen", tvegali naj bi zapiranje 'obrobnih' trgovin in tudi odpuščanja v trgovski panogi. Predsednik AmCham Blaž Brodnjak pa pravi, da Slovenija lahko zamudi "zgodovinsko priložnost" v času, ko se globalne nabavne verige premikajo v srednjo Evropo.
Pred potrjevanjem zakona o shemi pomoči za gospodarstvo je bilo iz gospodarskih združenj slišati precej glasna opozorila, da si s cenami energentov, ki naj bi bile višje od držav, od koder izhajajo konkurenti naših podjetij, Slovenija dela medvedjo uslugo.
“Po modelu posebne pomoči za znižanje dobičkonosnosti je , če vzamemo povprečno ceno prejšnjega tedna, končna cena za podjetje okrog 316 evrov za megavatno uro (MWH). To je bistveno več od konkurence po Evropi. Izvoz je motor našega gospodarstva,” je na današnji novinarski konferenci gospdoarskih združenj dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Navedel je primer izvoza v ZDA, kjer imajo po njegovih besedah elektriko po 70 evrov za MWh in plin po 13 evrov za MWh. “Slovensko podjetje mora že tako pripeljati blago do ZDA, določene vrste proizvodov imajo tam še carine, vprašanje je, kako lahko ob takih cenah energentov konkurira.”
Politiko Evropske unije (EU) je označil za nespametno, potem pa dejal, da so nekatere države EU svojemu gospodarstvu pomagale same. “Videli so, da evropski modeli ne prinašajo pravih rezultatov, cene so še vedno visoke, zato so nekatere države uvedle kapico ali podobne mehanizme, s katerimi so same zagotovile nižje cene.” Današnjo novinarsko konferenco je označil kot “zadnji apel vladi” z željo, da spremeni nedavno sprejeto uredbo in dodatno zameji cene električne energije, po kateri trgovci prodajajo elektriko. Razliko naj pokrije proračun, je dejal.
Tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je ponovil, da s takšnimi cenami podjetja ne bodo konkurenčna. “V zadnjih dneh dobivamo vprašanja članov, ali naj sprejmejo ponudbe za zakup elektrike za prihodnje leto po 450 evrov za MWh ali celo več. Leto se zaključuje, vprašanje je, kako bomo sploh izvedli podpis pogodb.”
Val podražitev
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je dejala, da so zadnje tri mesece, ko so s predstavniki ministrstev oblikovali ukrepe za blaženje visokih cen energentov, očitno govorili en mimo drugega, saj je osnovni koncept, ki so ga predvidela resorna ministrstva, ostal enak. Gospodarska združenja so sicer dosegla nekaj izboljšav, a brez neposrednega vpliva v smislu znižanja cene.
Opozorila je, da bodo višje cene pomenile pritisk na stroške in cene ter nov krog inflacije. “Zadnja dva meseca smo v upanju, da bo vlada postavila kapico na neki razumni ravni, zaustavljali dvig cen v trgovinah. A kapice ni. Z veliko gotovostjo trdim, da bodo decembra, sploh pa v januarju, maloprodajne cene eksplodirale. Dobavitelji in tudi trgovina preprosto ne zdržimo več. Pred nami je namreč tudi usklajevanje minimalne plače z inflacijo, tudi razveljavitev davčne reforme bo imela kvečjemu negativne učinke,” je dejala Lah. “Bruto marža je v primerjavi z evropskimi na repu, samo tri države v EU imajo nižjo. Rezerv ni več.”
Trgovine na lokacijah, ki so bile že do zdaj mejno dobičkonosne, bi lahko zaprle vrata, v trgovini razmišljajo o krčenju delovne sile, je dejala. Opozorila je še, da v zadnjem četrtletju opažajo trend padanja potrošnje. “Potrošniki so čedalje previdni.”
Bojijo pa se tudi odliva kupne moči, je dejala Lah. “Hrvaška ima kapico. Naša podjetja, ki tam poslujejo, pravijo, da bo elektrika tudi tam dražja, a razumno dražja. Potrošniki, ki imajo to priložnost, bodo gledali, kje so konkurenčne cene, zato pričakujemo določen odliv čez mejo.”
Forbes na lestvico uvrstil slovenski hotel, lastnik eden najbogatejših Slovencev
Težaven pogoj vlaganj v zeleni prehod
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič je dejal, da bi morali ukrepa subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnika urediti v ločenem zakonu, saj po zdajšnji ureditvi veljajo le za podjetja, ki izpolnijo vhodni pogoj vsaj 150-odstotnega “S tem smo zgrešili armado obrtnikov in podjetij, ki imajo do 86 kW priključne moči. To je zame največja grožnja ali napaka zakona,” pravi. Pri tem dodajmo, da imajo ti obrtniki z manjšo porabo od septembra dalje regulirane cene pri enaki višini kot gospodinjstva (višja tarifa pri 118 evrih za megavatno uro).
Lotrič je opozoril tudi na kratko obdobje veljavnosti teh ukrepov (prve tri mesece prihodnjega leta) in se vprašal, ali bo to dovolj za ohranjanje zaposlenosti.
Poudaril je še, da je vlada tik pred potrjevanjem zakona na pobudo združenj omilila pogoje glede vlaganj v zeleni prehod za prejemnike nadomestil za čakanje na delo. A še vedno bodo prejemniki morali polovico prejetih sredstev za ta ukrep v nadaljnjih 30 mesecih vložiti v tovrstne zelene investicije. “Smatramo, da če podjetje prejme pomoč, nima denarja še za zeleni prehod,” je dejal Lotrič.
Pred velikimi izzivi, a tudi zgodovinsko priložnostjo
Predsednik Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (Amcham) ter predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je še pred dnevi dejal, da je krvna slika slovenskega gospodarstva dobra, ključni izziv pa so cene energentov. “Bili smo optimistični, ker smo računali, da se bo to (rešitev izziva cen energentov, op. a.) zgodilo. Zdaj pa opažamo, da se bolj ukvarjamo s tem, kdo bo koga varoval in kdo bo kadroval v policiji kot pa z resnimi gospodarskimi vprašanji.”
“Ne vem, če se zavedamo, da je pred nami zgodovinska priložnost, ki pa jo lahko naslovimo le, če bomo v primerljivem konkurenčnem položaju, ne pa v slabšem kot nemška industrijska podjetja. Slovenija je drugo najbolj industrializirano podjetje v Evropi. Seveda smo pred velikimi izzivi zaradi izgubljenega kompasa v Evropi in pritiska na deindustrializacijo Evrope,” je dejal ter omenil, da imajo ZDA in Kitajska precej nižjo ceno elektrike, zaradi presežka proizvodnje pa tudi Bosna in Hercegovina, kjer elektriko prodajajo po 52 evrov za MWh.
Slovensko gospodarstvo pa zdaj ne bo več pričakovalo, temveč zahtevalo pomoč za cene energentov, je dejal Brodnjak. “Podjetja bodo ta denar, za katerega se bo proračun moral zadolžiti, zagotovo vrnila v nekaj letih, ker bodo mednarodna konkurenčna. V nasprotnem primeru pa bomo imeli velike izzive z zagotavljanjem zaposlenosti, kar bo neposredno breme za proračun, poleg tega bomo zamudili zgodovinsko priložnost, ki pride enkrat na sto let. Globalne nabavne verige se premikajo v srednjo Evropo (tako imenovani nearshoring, op. a.). Mi smo izredno dobro pripravljeni z inženirskim kadrom in proizvodnimi kapacitetami, a kaj nam to pomaga, če imamo strukturo gospodarstva, ki je industrializirano in močno energetsko intenzivno.”
Dejal je, da oblast pozivajo, da “za božjo voljo naposled” začnemo graditi energetske objekte. “Kdaj se bomo odločili glede izgradnje drugega bloka nuklearne elektrarne? Bomo spraševali narod in to čez štiri leta ali imamo vlade zato, da sprejemajo odgovorne odločitve? Če ne, jih ne potrebujemo. Kdaj bomo zgradili še kakšno hidroelektrarno oziroma koga vse bomo poslušali v tej državi? Že drugi blok ne bo dovolj, mi pa nismo sposobni umestiti enega energetskega objekta. Ljudje, čas je za resno streznitev.”
Če cene elektrike ne bodo konkurenčne, bo Slovenija imela velike težave pri ohranjanju konkurenčnosti. “Veliko sreče nam želim potem pri napajanju zavoda za zaposlovanje, saj bo to strošek proračuna. Ko si enkrat umaknjen iz nabavne verige, se lahko boriš 10 let, da prideš nazaj,” je dejal in pozval, da se cene določijo na nivoju nemških.
“Deindustrializacija je pot v revščino”
Predsednik Združenja Manager Andrej Božič je dejal, da za resen standard, ki pritiče Evropi, potrebujemo industrijo. “Pridružujemo se vprašanju, če se naša vlada in EU zavedata pomena procesa deindustrializacije. To namreč pomeni pot v revščino, še posebej v Sloveniji, ki je od industrije bolj odvisna.”
Dejal je, da je po njegovem mnenju trenutna zelena politika predvsem voda na mlin Kitajski, ki ima surovine, ki jih za zeleni prehod potrebujemo. Pa tudi, da se sprašuje, kako lahko druge države ob visokih cenah energentov najdejo mehanizme, da pomagajo podjetjem, mi pa ne. “Ali v vladi obstajajo analize, kakšne bodo posledice zvišanja cen energentov, o katerem se danes pogovarjamo? Koliko podjetij bo ustavljenih, koliko ljudi brezposelnih, koliko malih podjetij bo propadlo, ker bodo izgubila posel, kolikšen bo deficit v proračunu?”
Poudaril je, da se moramo začeti ukvarjati z reformami, ki jih je združenje že opredelilo. “To je lahko izhodišče za dialog. A iz vlade poslušamo, da se bomo o reformah pogovarjali v 2024. Toliko časa pa ni.” Opozoril je na nedelujoče podsisteme, na primer zdravstvo. Brez teh tudi gospodarstvo ne more delati, je dejal.
“Minister nam je dejal, da so se v začetku leta podpisale škodljive pogodbe”
Jure Knez, ustanovitelj in solastnik Dewesofta ter podpredsednik Slovenian business club (SBC), se je vrnil k izvirnemu grehu naših visokih cen elektrike. “Mi proizvajamo elektriko po ceni približno 50 evrov na MWH, z lastno proizvodnjo pokrijemo okoli 80 odstotkov potreb. Četudi 20 odstotkov kupimo po 500 evrov, pridemo na okoli 100 evrov na MWh, morda kaj več. Zakaj dobivamo ponudbe po 450 evrov za MWh?”
“Minister Bojan Kumer nam je v pogovoru dejal, da so se v začetku leta podpisale škodljive pogodbe, po katerih je slovensko elektro gospodarstvo prodalo elektriko po zelo nizki ceni, zdaj pa kupujemo po visoki ceni. Mislim, da je najprej vprašanje, kdaj se te pogodbe zaključijo, torej kdaj bomo spet lahko kupovali od slovenskih proizvajalcev po nizki ceni, da ne bomo obremenjevali bodočih rodov z dodatnim zadolževanjem. In tega odgovora nimamo. V času, ko podpisujemo pogodbe, pa je za nas to ključnega pomena. Če se te pogodbe iztečejo sredi leta, zakaj gospodarstvo ne podpiše zakupa za pol leta, te možnosti trgovci sploh manjšim podjetjem skorajda ne dajo, kasneje pa bi potem podpisali pogodbe za elektriko slovenskih proizvajalcev.”
Kot pravi Knez, so elektro distribucije na vprašanje o poteku pogodb odgovorile, da je to poslovna skrivnost. “Zame to ne zdrži, gre za državna podjetja, mi državljani pa smo tako rekoč njihov lastnik.” Po njegovem mnenju bi morali to razčistiti, šele potem pa se pogovarjati, koliko subvencij in zakaj potrebujemo, kdo je podpisal škodljive pogodbe. Obenem bi morali vpeljati stabilno politiko gospodarjenja z elektriko in težiti k samooskrbi, je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje