Menu Item
Po naših razkritjih, da v goričanskem podjetju Moda Mi&Lan šiviljam in drugim zaposlenim že desetletje sistematično kršijo delavske pravice, se je vendarle zganila tudi država, inšpektorat je po naših informacijah prav danes vložil kazensko ovadbo zoper odgovorne v podjetju. A zakaj je moralo miniti kar 11 let? Kako bo država spremenila sistem, ki takšne primere omogoča? Zakaj se podjetjem bolj splača neprestano plačevati globe kot pa tisto, kar delavcem pripada? In zakaj sindikalisti, ki bi kršitve morali prijaviti, tega ne storijo, češ da inšpektorji denar iz podjetja le odnašajo? O tem sta v oddaji N1 STUDIO govorila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič in Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.
Kot v zadnjih dneh razkrivamo na N1, goričansko podjetje Moda Mi&Lan inšpektorji za delo obravnavajo že 11 let: do zdaj so odkrili kar 42 kršitev delavskih pravic, izrekli za več tisoč evrov glob, prav danes pa so po informacijah N1 zaradi suma kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavk in delavcev v Modi Mi&Lan vložili kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v tem podjetju.
Tako Goran Lukić iz Delavske svetovalnice kot Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kazensko ovadbo pozdravljata, a se obenem sprašujeta, zakaj je ovadba vložena šele po več kot desetletju ponavljajočih se kršitev in kaj je inšpektorat v tem času počel.
Po mnenju Lukića mora inšpektor za delo uporabiti vse pooblastila, ki jih ima na voljo, predvsem pa mora to storiti pravočasno. “Če so elementi elementi kršenja temeljnih pravic izpolnjeni, bi morali ovadbo podati takoj in to bi bil signal za vse okoliške delodajalce, tako pa se z opomini ‘vzgaja’ druge delodajalce, ki delajo, kar delajo,” je poudaril Lukić. Predsednica ZSSS pa je ob tem opozorila, da kazenska ovadba sama po sebi ne bo rešila ničesar. “Treba bo dokazati, da je bilo dejanje storjeno vsaj iz malomarnosti,” s čimer pa so imela tožilstva in sodišča po njenih besedah v preteklosti veliko težav.
Imamo primere delodajalcev, ki rečejo: “Jaz imam odvetnike, ti jih nimaš.”
Profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek je že pred dnevi za N1 opozorila, da pri takšnih sistematičnih kršitvah veliko vlogo igra država, ki slabo naslavlja razmerja moči med zaposlenimi in vodstvom podjetja. “Slovenija je zelo šibka pri preprečevanju slabih praks, zlorab delavskih pravic in trpinčenja. Sam sistem še ni oblikoval ukrepov, ki bi tako ravnanje kaznovali in preprečevali. Nasprotno; deluje na način, ki podpira zlorabe,” je dejala.
Lidija Jerkič meni, da imamo sicer dobro delovno pravno zakonodajo, ki pa po njenih besedah temelji na tem, da se mora izpostaviti posameznik, ki je proti sistemu “vedno šibka stranka”. Prepričana je, da bi morali breme delavca, ki mora sam izterjati, kar mu pripada, prenesti na sistem. “Saj imamo za to institucije: inšpektorat za delo, policijo, finančno upravo in še koga, ki bi moral temu nameniti veliko več pozornosti. A dokler je večja verjetnost, da zadeneš na lotu, kot da te obišče inšpekcija, je jasno, kaj se bo na terenu dogajalo,” je opozorila.
Lukić meni, da to ni dovolj, sistem bi moral po njegovih besedah biti predvsem učinkovit pri pregonu kršiteljev. “Imamo primere delodajalcev, ki rečejo: ‘Ne bom izplačal regresa. Tisti, ki je pripravljen vstopiti v sodno kolesje, naj se pripravi na dolgo bitko. Jaz imam odvetnike, ti jih nimaš.’ Zato se mora sistem postaviti na stran delavca, ampak tudi pokazati rezultate.”
So rešitev višje globe?
Inšpektorji za delo so podjetju starega mačka slovenske tekstilne industrije Milana Mörca izrekli za več tisoč evrov glob, a je s kršitvami delavskih pravic nadaljeval. Po mnenju mnogih naših sogovornikov zato, ker se mu to bolj izplača kot pa, da bi šiviljam in drugim zaposlenim v Modi Mi&Lan izplača, kar jim pripada.
Recimo: če bi Milan Mörec šiviljam izplačal lanski regres v celoti, pa ga ni, dal jim je vsega 90 evrov, bi ga to ob nekaj več kot sto zaposlenih stalo več kot 100.000 evrov (če bi izplačal minimalnega). Globa, ki jo zaradi tega tvega, je neprimerno manjši strošek. So torej rešitev višje globe?
“Če denarja na računu ni, nobena globa ne zaleže,” je prepričana Lidija Jerkič. “Inšpekcija izreče veliko glob, a velik del slednjih ne izterja. Po podatkih izpred nekaj let so inšpektorji na letni ravni izrekli za tri milijone glob, od tega pa so jih izterjali le milijon. Kakšen učinek ima to, ne vem.”
Tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan ni prepričan, da bi višje globe zalegle. V zelo ostrem odzivu za N1 je dejal: “Odgovorni bi za tako brutalno izkoriščanje morali za zapahe,” rešitev pa vidi v poostrenih inšpekcijskih nadzorih, pa tudi v javni objavi kršiteljev. Slednje smo po besedah Lukića že imeli, a se je ta seznam “spremenil v tihi zavihek na spletni strani Zavoda za zaposlovanje, kamor je treba vnesti davčno ali matično številko podjetja. Pred nekaj leti smo imeli celo seznam podjetij, ki imajo prepoved zaposlovanja tujih delavcev, pa zdaj tudi tega ni več. ”
Kakšna je vloga sindikalistke, ki ne prijavlja kršitev?
Kljub 11 let trajajočemu kršenju delavskih pravic šivilj in ostalih delavcev sindikalistka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pomursko regijo Zdenka Bobovec, ki je vodenje območne organizacije ZSSS prevzela leta 2018, presenetljivo ni prijavila niti ene kršitve.
Kot razlog je navedla, da inšpektorji v obliki glob (pre)potreben denar iz podjetja odnašajo, kar da delavcem ne koristi.
“Verjamem, da se dogajajo takšne in drugačne nepravilnosti, ampak jaz na to gledam tako, da gre denar, ki bi šel za globo, lahko za malico in regres ter dve odpravnini ob upokojitvi. Kaj naredim s tem, ko kličem inšpektorat? Inšpektor pride, izda globo, ljudje pa so še vedno brez regresa,” je povedala za N1.
Po mnenju obeh sogovornikov so sindikalisti v takih primerih, kot je Moda Mi&Lan, kjer se zaposleni zaradi strahu pred izgubo službe in tem, da bi prispevali k poslabševanju razmer za podjetje, nočejo izpostavljati, v zelo nezavidljivem položaju. “Na eni strani bi morali ukrepati, na drugi strani pa bi morali upoštevati želje delavcev. Kje je tukaj sindikat? Med kladivom in nakovalom. Ve, da se dogajajo krivice, ampak ga zaposleni prosijo, naj z ukrepanjem ne gre predaleč,” je ponazoril Goran Lukić. Kaj pa o izjavi sindikalistke Zdenke Bobovec meni njena šefica Lidija Jerkič?
“Delodajalci za vsako stvar, ki zaostruje nadzor, zganjajo halo”
Ko je v javnosti izbruhnila afera Marinblu – delavci so v podjetju v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja delali tudi po 40 ur nepretrgoma – je minister za delo Luka Mesec napovedal korenite spremembe evidentiranja delovnega časa.
Že takrat se je vnela vroča razprava v javnosti. Od njegovega prvotnega predloga, ki je predvideval obvezno elektronsko beleženje delovnega časa za vse, je ostalo, da bodo elektronske evidence brez izjem obvezne samo za kršitelje. Kakršen je bil denimo Marinblu, zoper katerega je vložena obtožnica. Prav gotovo se bo na tem seznamu znašla tudi goričanska Moda Mi&Lan.
A številni delodajalci se zaradi novih pravil “štempljanja” jezijo, češ da gre za prevelike administrativne obremenitve. “To niso dodatne obremenitve, ampak posledica slabih praks delodajalcev,” je bil oster Lukić. Lidija Jerkič pa je poudarila, da je zakon v prvi vrsti namenjen zaposlenim in ne delodajalcem. “Delodajalci za vsako stvar, ki zaostruje nadzor, tudi zunanjim institucijam, ‘zganjajo halo’ in dvigajo prah.” Pa bi lahko nov zakon po mnenju sogovornikov preprečil kršenje pravic delavcev, kot smo ga videli v podjetju Marinblu ali pa Modi Mi&Lan?
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Oddajo lahko tudi poslušate.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje