"Pa kdo bo to beležil? Predstavljajte si podjetje s petdesetimi zaposlenimi, ki ima jedilnico in kjer zaposleni praktično ne zapustijo delovnih prostorov. Ali bo moral zdaj nekdo stati v jedilnici pri vratih in si zapisovati, kdaj je kdo na malico prišel in z nje odšel? Pa saj to bi bil vrhunec administrativne zapletenosti," se zaradi novih pravil 'štempljanja' jezijo delodajalci.
Ko je v javnosti izbruhnila afera Marinblu – delavci so v podjetju v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja delali tudi po 40 ur nepretrgoma – je minister za delo Luka Mesec napovedal korenite spremembe evidentiranja delovnega časa.
Že takrat se je vnela vroča razprava v javnosti. Od njegovega prvotnega predloga, ki je predvideval obvezno elektronsko beleženje delovnega časa za vse, je ostalo, da bodo elektronske evidence brez izjem obvezne samo za kršitelje. Kakršen je bil denimo Marinblu, zoper katerega je vložena obtožnica.
Prav gotovo se bo na tem seznamu znašla tudi goričanska Moda Mi&Lan, o kateri na N1 prav v teh dneh v seriji člankov razkrivamo, da jo čaka kazenska ovadba inšpektorata za delo, v nizu kršitev delavskih pravic tamkajšnjih šivilj pa je tudi to, da pogosto delajo ob sobotah, a za to ne dobijo niti plačila niti prostih ur.
Preostali delodajalci, ki niso na seznamu kršiteljev, pa bodo morali ali pisno ali elektronsko evidence delovnega časa voditi še naprej, le da po novem – zakon je namreč že sprejet – še letos bistveno bolj natančno.
Zdaj bodo morali beležiti tudi uro prihoda na delo, čas odhoda z dela, izrabo odmora, ure v posebnih pogojih in v neenakomerno razporejenem delovnem času … In tega si predstavniki delodajalskih organizacij v praksi ne znajo predstavljati.
Ne samo, da zakon, kakršnega so minuli teden poslanci že potrdili, ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu, tega, kar je sprejeto, ni mogoče spraviti v življenje, opozarja predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar.
“Zdaj bo treba zabeležiti tudi čas prihoda in odhoda. Če delodajalca ali odgovorne osebe ni zraven tega zaposlenega, kar se pri obrtnikih ali pri delu na terenu dogaja, to seveda ne gre. Evidenca delovnega časa je povsod tudi stvar zaupanja med delodajalcem in zaposlenim. Če se zaupanje poruši, so tukaj inšpekcije. Ključno je, da se odda obračun ali evidenčni list, kamor se napiše število opravljenih ur,” je prepričan.
“Šli so en korak prehitro,” pripoveduje tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš in prav tako poudarja, da to pri delu na terenu in še kje ne bo zdržalo realnosti. Ob tem se ne more “znebiti občutka, da so zakon pisali ljudje, ki so izhajali samo iz svojih izkušenj z delovnim časom, in jih potem preprosto preslikali še na vse ostale”. Kaj bo storil, nadaljuje Trobiš, recimo zdravnik, ki bi se moral ‘štempljati’ ravno, ko je v operacijski dvorani? “To so res nesmisli,” zaključi.
Potem je tukaj še malica …
Ker bo po novem obvezno beležiti tudi čas odmora, se Cvar sprašuje, kako bodo to uredili v podjetjih, kjer ljudje na malico ne hodijo ven, pač pa jo imajo v podjetju.
“Pa kdo bo to beležil? Predstavljajte si podjetje s petdesetimi zaposlenimi, ki ima jedilnico in kjer zaposleni praktično ne zapustijo delovnih prostorov. Ali bo moral zdaj nekdo stati v jedilnici in si zapisovati, kdaj bo kdo na malico prišel in z nje odšel? Pa saj to bi bil vrhunec administrativne zapletenosti,” se jezi Cvar.
Delodajalci, ki tako kot opozicija sprejetemu načinu ‘štempljanja’ ostro nasprotujejo, vendarle upajo, da se bodo še lahko kaj dogovorili, čeprav je zakon že sprejet. Z ministrstva naj bi jim sporočili, da so kakšni popravki vseeno še mogoči. V prehodnem obdobju inšpekcije podjetij, ki se ne bodo dosledno držala novih pravil, naj ne bi kaznovale, izdajale bodo le opozorila, a teh bo, pravi Trobiš, zagotovo ogromno.
Kaj pa profesorji, raziskovalci …? Kako bo pa z njimi?
V zraku pa še vedno visi vprašanje, kako bo novi način vodenja evidenc delovnega časa vplival na tiste, ki delajo od doma ali od doma opravijo del delovnih obveznosti. Recimo na profesorje, ki se doma pripravljajo na predavanja ali popravljajo izpite.
Sindikat Pergam je že opozoril, da lahko ‘štempljanje’ po novem povzroči težave na področju visokega šolstva in podobnih dejavnosti, kjer rezultati dela niso nujno povezani z delovnim časom. Torej učitelji, profesorji, raziskovalci, novinarji in mnogi drugi.
Pristojni odbor državnega zbora je pred sprejetjem tega zakona potrdil izjemo za visokošolske učitelje in raziskovalce, a je to razburilo delodajalce, zato so poslanci v petek to izjemo zanje dokončno črtali.
Določene obveznosti lahko zdaj drugače uredi le še področna zakonodaja – v primeru visokošolskega oziroma raziskovalnega področja je to zakon o visokem šolstvu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!